Tek 4 mostov je eden najlepših tekov v Sloveniji, saj je atmosfera na teku ena najlepših in najbolj glasnih v Sloveniji. Ozke Škofje loške ulice preplavijo domačini, ki bučno navijajo ob progi. Teči v tej atmosferi je zelo lepo, zato se vsako leto tekači vračamo v Škofjo Loko.
Poleg tekaškega dela T4M sem se z veseljem odzval tudi vabilu kluba Olimpijcev, ki so me povabili na dobrodelno prireditev junakov 3. nadstropja. SEM KRALJ/ICA POGUMA, ker sem ZMAGOVALEC 3. NADSTOPJA PEDIATRIČNE KLINIKE V LJUBLJANI. To so otroci, ki so preboleli ali še prebolevajo raka. Druženje s temi junaki, ki so vidno utrujeni iz zdelani po težkih boleznih me je pretresel Slišali smo tudi ganljive zgodbe, pri katerih se nam je zaroselo oko. Vesel sem, da sem bil del dogodka ter da sem lahko spoznal junake 3. nadstopja.
Večernega dela sem se veselil. Tudi dvoboja z Mitjo Krevsom, saj vem, da je njegova pripravljenost zame trenutno velik odziv. Miselno sem se pripravil, da bom sledil Mitji kolikor dolgo bom lahko in da se ne bom predal. Velikih naporov sem se odvadil in treba se je zopet navaditi na težko mentalno borbo med premagovanjem napora.
Tekma se je začela zelo hitro. Predvsem, zato ker so nekateri ob odštevanju štartali že ob 1. Malo sem bil zaprt za začetku, a kmalu sem se prebil naprej. Vedel sem, da moram začeti počasi, saj nimam še vzdržljivosti v hitrosti, sploh pa ne dobro razvite splošne vdržljivosti. Prva dva kilometra smo začeli dobro okoli 3:10min/km oziroma malo pod. Ni bilo težav. Počutje dobro. Na 3km je Mitja malo potegnil. 2:59min/km. 4km mimo cilja počutje dobro okoli 3:00 min/km. Pred 5km na klanec je Mitja malo potegnil. Prvič malo težje. 5km v 15:22 če je bila tabla pravilno postavljena. Priznam, da sem se tega časa malo ustrašil. Za tako hiter tek pa jaz sedaj nisem še pripravljen. Z naraščajujočo utrjenostjo in pa dejstvom, da sem tekel prehitro mi je postajalo čedalje težje. Tudi mentalno. Ne da sem spustil hitrost ampak enostavno ni šlo več. Od tam naprej se je začela kalvarija do cilja. Popolnoma sem pospustil. Zabilo me je. Niti najmanj ni bilo zabavno. Kljub vsem spodbudam ni bilo kaj za dodajati. Borba za preživetje. Najbrž eden najtežjih tekov. Borbal sem do kraja brez moči. Na koncu nisem niti več pospeševal.
http://www.timingljubljana.si/rezultati.aspx?idTekme=3706&tip=B&disc=10M&embed=
Vesel sem da se nisem udal, a če bi tekel malo bolj preudarno bi lahko tekel hitreje. S svojim tempom bi bil najbrž hitrejši. A želim tekmovati in želel sem preveriti koliko sem močen. Manjka mi treninga, kilometrov, hitrih tekov, vzdržljivosti. Ne smem gledati na to, da sem bil drugi da ni šlo, ampak biti zadovoljen s prikazanim in dobro delati naprej. Nimam težav s tem, če sem drugi, tretji. Če je nekdo trenutno boljši mu dam roko in čestitam. To je dobra motivacija za nadaljno delo. Za napredek. Moramo tekmovati med sabo. Le tako bomo boljši. Tekme kjer tečeš sam v ospredju in zmagaš so dobre za motivacijo, a ne za napredek.
Jesen bo zame bolj pomembna, ko bom lahko že kaj pokazal. Do takrat pa me čaka še ogromno dela.
NOGA: Noga je bila na ogrevanju še boleča. Najbrž zaradi hitrega teka na 600tkah , ki sem jih delal v sredo. Po ogrevanju je bolečina izginila in se ob koncu teka zopet povečala. A to ni bil vzrok, za moj slabši čas. Z večanjem obremenitev se tudi noga še oglaša, saj se odziva na obremenitve. 21.maja je bilo 6 mesecev od operacije, kar je bil tudi čas rehabilitacije. Slab mesec po njej pa še ne more biti vse ok in forma vrhunska.