NOV OSEBNI REKORD 2:13:36 NA MARATONU V SIENI

Zmaga z grenkim priokusom bi lahko rekel. Zelo sem vesel novega osebnega rekorda in drugega najhitrejšega rezultata v maratonu v slovenski zgodovini. A žal pogoji niso dovoljevali hitrejšega časa ter željene Olimpijske norme, ki je 2:11:30 in s katero bi moral podreti tudi državni rekord 2:11:50 Romana Kejžarja.

Ker je večina mestnih maratonov odpovedanih so v lovu za Olimpijjskimi normami za atlete na letališču Ampugnano pri Sieni pripravili maraton. Proga je bila speljana po letališki stezi. Najprej smo morali preteči dva kroga po 1km nato pa še 8 velikih krogov dolgih nekaj več kot 5km.

Vremenska napoveda za dan tekmovanja ni bila dobra. Dež in veter. Organizatorji so štart prestavili za pol ure na 8:00 uro zjutraj. Dež je malo ponehal a pihal je dokaj močan veter. Predvidenih je bilo več skupin s tempo tekači. Sam sem imel namen štartati s skupino za 2:11:30, a kmalu po štartu sem ugotovil, da skupine ni. Bila je le velika skupina za 2:10 v kateri sem tekel 4km in skupina za 2:13. Vedel sem, da bi lahko tek s skupino za polmaraton 1:05 lahko pomenil prehiter začetek in tudi odstop, zato sem raje tekel s skupino 2:13, ki je tekla v začetku od 3:03 -3:06min/km kar pomeni, da bi zadostovalo za čas okoli 2:11:30. Počutil sem se zelo dobro in varčeval moči v skupini. Po 17km je tempo v skupini padel. Naslednjih krog smo tekli počasneje. Na 22km je odstopil še narekovalec tempa, tako da sem ostal sam z dvema italijanskima tekačema. Tempo je padal in moral sem narekovati tempo. Pulz mi je začel rasti, saj je bil bolj z vetrom zelo zahteven. K sreči so nekaj menjav naredili tudi Italijani. Zadnji krog sem vlekel sam, italijana sem dobro navlekel in v cilj prišel v času 2:13:36.

Seveda z nastopom nisem izpolnil cilja, ki sem si ga zastavil, a kljub temu nisem bil razočaran. Bilo pa je nekaj grenkega priokusa.

S tem rezultatom sem dokazal, da po: dveh operacijah, fizioterapijah, obsevanjih noge, prilagojenem treningu na kolesu, teku v vodi, razrezanih supergah, dveh odstopih na maratonih sem sposoben še veliko več. Dokazal sem da je moja pot prava. Da so bili moji treningi pravi. Da se vse da, če se hoče in da imam talent tudi še za kaj večjega.

O tem ali bom še poskušal na maratonu v Milanu 16. maja bom še razmislil, saj je odteči še en boljši maraton v tako kratkem času zelo težko. Dal si bom 7-10 dni za razmislek. Morate razumeti, da sem moral počivati pred maratonom, moral bom počivati po maratonu, ter tudi pred naslednjim maratonom. Časa za trening praktično ne bo, zato se lahko zgodi, da mi bo forma padla ali pa da na maraton v Milano ne bom prišel dovolj spočit in svež. Vse bo odvisno od tega kako se bom regeneriral po tem maratonu.

Treba bo namreč teči 42km v tempu 3:06 min/km, a po drugi strani je to le dve sekundi hitreje na kilometer kot v Sienni.