Kmalu po novem letu sem se odpravil na priprave v Kenijo. Moja običajna pripravljalna tekaška baza leži v 2400m visokem kenijskem mestu Iten. Obiskujem jo že 9 let in prav vsakič me očara. Tukaj se počutim domače. Tu sem sedaj preživel že več kot pol leta in poznam veliko ljudi.
Moji cilji leto so visoki. Želim odteči normo za olimpijske igre in državni rekord v maratonu. Vem, da so to visoki cilji, a resnično verjamem, da sem tega sposoben. Norma za olimpijske igre v Tokiu je 2:11:30, za Rio in London je bila 2:18:00. Mednarodni olimpijski komite je precej zaostril norme v vseh disciplinah v atletiki, predvsem v maratonu, kjer je omejil število tekmovalcev na 80 oziroma postavil zelo visoko normo. Vem, da je 2:11:30 zelo visoka norma in vse prej bo lažje kot to doseči. Treba bo postaviti nov državni rekord, ki ga sedaj drži moj nekdanji trener Roman Kejžar (2:11:50). Kar je natanko 3 minute hitreje kot moj osebni rekord 2:14:50. Se pravi treba bo teči hitreje 3 minute in pol hitreje. Kar pa mislim, da se da. Sploh če vem, da moj maraton v Linzu ni bil optimalen in je bilo še nekaj rezerve. Kakorkoli, vem da sem tega sposoben, samo vse se mora lepo izteči.
Priprave lepo potekajo. Tukaj je vreme idealno in treniram zelo dobro. Prvi teden je bil kar težek, saj sem naredil kar večjo kilometražo od preteklih let v prvem tednu. Potrebno se je bilo navaditi na manj zraka in aklimatizirati. Prvih nekaj težjih treningov je bilo težjih, a lepo počasi saj imam še kar nekaj časa, da naredim dobrih šest tednov treninga kolikor bom tudi ostal tukaj. Izgubil sem kakšen kilogram in počutim se da se noge že vrtijo bolje in da postajam hitrejši. Samo tako naprej. Čaka me še veliko dela, a tega se ne bojim.
V kampu imamo vse kar potrebujemo za dober trening. Sicer je tukaj če izvzamemo tek zelo dolgočasno in ves čas enako. A prav to tekači potrebujemo dober trening in mir za počitek in regeneracijo.
V kampu je tudi nekaj odličnih atletov npr. Morhad Amdouni (FRA) 59:40 in 27:41 ter Japonski rekorder Suguru Osako 27:36, 2:05:39.
Stanje Covid 19 je v Keniji zelo dobro. Beležijo 100 primerov dnevno, kar je za 54 miljonsko državo malo. Vse je odprto in vse trgovine, bari delajo normalno. Tudi šole so odprte, otroci pa nosijo maske v šolah. V kampu in okolici ne nosimo mask, saj smo bili vsi ki smo prišli sem testirani, poleg tega pa vsi pazijo nase in svoje zdravje. Maske so obvezne v trgovinah in mestih, kjer vsi nosijo maske. Populacija ljudi v Keniji je v velikih mestih zelo zgoščena, zato tam vsi upoštevajo ukrepe za nošenje mask, kar je tudi mene presenetilo. Zanimivo je da sedaj veliko vidim tudi napise obvezno pranje rok. Npr. obvezno pranje rok pred nakupovalnim centrom, kar se mi zdi veliko cenejše kot stalno razkuževanje rok z alkokolnimi razkužili. Pred vsemi pomembnimi trgovinami,bankami, merijo telesno temperaturo, kar se mi zdi pohvalno.