Trikrat sem odstopil. Imel sem težave s copati, ki sem jih preveč tesno zavezal. Desne noge nisem čutil, odrevenela mi je. Dobil sem žulje. Bolelo me je posebej na obratih zaradi večjega trenja. Odnehal sem krvav zaradi bolečin. Vsakič sem nato nadaljeval zaradi gledalcev, ki mi niso pustili hoditi. Zelo sem razočaran v cilj sem prišel ker sem zelo trmast.
Nastop na Evropskem prvenstvu se ni končal po željah. Nastop bo treba čimprej pozabiti, se kaj naučiti in se ozreti naprej. Rezultat definitivno ne odraža moje pripravljenosti in dobro je da vam razložim težave, katere sem imel.
Priprave na prvenstvo so potekale dobro. Pripravljal sem se na vroče pogoje in počasnejši tek. Atleti smo pred prvenstvom podpisovali peticijo za prestavitev štarta iz 11:30 na uro, ko bodo temperature za maratonski tek bolj ugodne. Lani je bila temperatura 15. avgusta kar 30 stopinj celzija. Organizatorji nam niso prisluhnili. TV rating je pač pomembnejši od zdravja atletov. K sreči je bilo na naši strani vreme, saj je bilo zjutraj oblačno in napovedan je bil tudi dež.
Začel sem dobro. Mogoče nekoliko hitro, a v primeru dežja bi se lahko nadejal visoke uvrstitve. Počutje je bilo dobro prvih 5 km v 16:00 in 10km v 32:00 minutah. 15km je bilo malo počasneje 48:00 in skupina v kateri sem tekle je pospešila. Čutil sem, da mi je malo nelagodno in vedel sem, da bo v drugem delu težje, zato sem raje tekel po svojih občutkih. Oblaki so se razkadili in pokazalo se je sonce. Voda na vodnih postajah je bila vroča (ker je bila na soncu), zato sem se polival s svojimi sladkimi pijačami. Polovica je bila čez 1:08 in to je bil obet za dober čas. Med 22km in 32km sem tekel sam in vročina je čedalje bolj pritiskala. Noga je bila drevena in slabo sem jo čutil. Začutil sem žulje na levi nogi. Bolečina se je stopnjevala. Zlasti na obratih in zavojih. Vsak korak sem čutil bolečine, tudi po stopalu. Bal sem se da bom imel žulje po celem stopalu.
Na cca 34km sem odnehal. Hodil sem in opazil krvave žulje. Želel sem nekako zviti izven proge, a zaradi ograj in gledalcev nisem mogel. Gledalci so glasno navijali, naj nadaljujem, ploskal sem jim nazaj, saj je bilo občinstvo v Münchnu nad pričkaovanji. Po nekaj minutah hoje nisem imel druge, kot da nadaljujem. Dobil sem glasen, huronski aplavz. Zadovoljstvo gledalcev, da so me spravili v tek je bilo veliko. Tekel sem počasi naprej, a po manj kot km so bile bolečine prehude. Zopet sem se ustavil. Hodil sem naprej in spraševal gledalce, kje je Odeonsplatz, kjer je bil cilj. Od neke gledalke sem celo hotel google maps, a neuspešeno. Mimo priteče tekaški prijatelj danec Rune Baekegard, kateri tudi teče čisto počasi, podam mu eno petko za vzpodbudo. Zopet so me z glasnim navijanjem gledalci spravili v tek. Noge me pečejo iz koraka v korak. To nima smisla! Po kakšnem dobrem kilometru se spomnim, da bi se bilo dobro copate odvezati. Ustavim se in hodim z odvezanimi copati. Takrat mimo pride črnka debelejše postave (najbrž nemška kenijka), ki se huronsko polna adrenalina dere name in maha krili z rokami naj nadaljujem. Hodim počasi naprej in jo kake pol minute ignoriram, a ne odneha. Spomnim se na moje, ki me čakajo ob progi in to da je cilj da se pride do konca. Največ kar je je da izgubim kožo na podplatih. #nevergiveup Nadaljujem naprej. Naprej s 3:45min/km potem pa sem pospešil na 3:30. Prehitim danskega tekaškega kolega. Noge me bolijo iz koraka v korak, a imam še 5km. Proti koncu tečem samo še na emocije. Moram priti v cilj. Cilj! Konec je tega krvavega maratona, ki mora priti čimprej v pozabo.
Razlogi za težave z žulji: Razlogov je več. Prva je ta da sem copate dobil pozno. Copate sem dobil relativno pozno in ker sem se že odpravljal na priprave v Livigno sem jih poslal v Livigno. Copati pa v Livigno niso prišli, ker je to brezcarinska cona in potrebno je bilo carinjenje, zato sem copate dobil šele dva tedna pred EP. Res da sem prej treniral tudi z Metaspeed, ki so zelo podobni oziroma predhodniki Metaspeed+. Glavni razlog pa je, da so spremenili vezalke, ki so rahlo zategljive. Na desno sem moral montirati tudi čip, zategnil sem ga malo preveč. Tretji razlog bi bil lahko tudi tanke nogavice, katere sem izbral zaradi vročega vremena. A z njmi sem tekel tudi dolžine. Četrti razlog pa je najbrž tudi to da sem se zelo polival z vodo in ta voda teče v copate, kar še poveča možnost žuljev.
