Za mano so izredno dobre priprave v Keniji, kjer sem dobro treniral. Po prihodu domov sem imel v planu odteči hiter 10km tek. Dobil sem povabilo na 5. Berlin Invitational 10k, kjer sem že lani tekel državni rekord na 10km (29:21).
Tudi letos so bili apetiti veliki, zlasti po tako dobrem pripravljalenm obdobju, saj sem vse treninge delal hitreje in tudi vzdržljivejši sem, kot lani. Po vseh merilih bi moral letos teči hitreje.
Prva slaba novica je bila, da organizator ni dobil dovoljenja za zaporo proge, ki je bila lani. Zato so v bljižini nato hitro izmerili novo progo in jo certificirali.
Nova proga je imela 4 kroge (2,5km krog) ter z dvema zavojema za 180 stopinj. Na 10km progi smo torej morali narediti 8 zavojev za 180 stopinj ter 24 zavojev za 90 stopinj (6 zavojev na krog). Poleg tega je pihal tudi veter, ravno v prsa od štarta.
A izgovorov ne bi iskal v progi, ampak v moji začetniški napaki. Prehitrem štartu! Prvi km sem pretekel v času 2:50, drugega pa sicer s pomočjo vetra v 2.46. Se pravi 2km v 5:36min/km!?! Zakaj sem se odločil za tako hiter štart? Skupina se je po 1km trgala in ker sem vedel da sem dobro pripravljen sem se bal, da bom ostal zadaj sam na vetru, zato sem se odločil da priključim skupini pred mano..3km sem pretekel v času 2:55 in skupnem času 8:31. 5km sem imel po GPS-u 14:24 a najbrž je bil čas okrog 14:30 (kar je moj PB na 5.000m) ali še kakšno sekundo nad, saj smo na obratih delali veliko večjo pot kot je bila izmerjena. Vsak obrat je puščal posledice. Prav tako vsak tek v veter. Tek z vetrom meni osebno ni bil nič lažji, saj smo tekli hitreje kar mene osebno tudi zelo utrudi. Praktično od 4km pa do konca je bila kalvarija, katere ne privoščim nikomur. Bolečina tako velika, da misliš vsak korak na odstop, a vztrajaš, ker pač moraš, ker si že tolikokrat trpel, boš pa še sedaj, samo še malo. Ko med tekom sebe prigovarjaš, da moraš vztrajati, da moraš prenesti bolečino, da si prestal marsikatero krizo, a čas in kilometri tečejo počasi…..
Nato me je na 6km ujela velika skupina z Mitjo Krevsom, katero se držal z veliko težavo. Opazno sem drsel proti repu skupine. Na 8km sem imel refluks iz želodca in skoraj bruhal. Moral sem za trenutek upočasniti in izgubil sem stik s skupino. Bil sem blizu odstopa, vendar kdo odstopi na 8km? Zdržal sem do konca in se nekako po maratonsko privlekel do konca. Končni čas je pokazala 29 minut in 49 sekund.
Bil sem izredno razočaran s časom in z načinom kako sem tekel. Nikoli si ne bi mislil da bom tako razočaran s tekom pod 30 minutami na 10km!
Po tekmi sem tudi analiziral, zakaj se je to zgodilo. Poleg prehitrega štarta je tudi dejstvo da sem imel v tednu pred tekmo dva težka treninga in tudi nisem bil najbolje spočit. Že ta teden 20.3.20202 namreč tečem polmaraton v Lillu, nato pa Rotterdam maraton, ki bo 10.4.2022.
Se slišimo torej naslednji teden po maratonu v Lillu. Zaenkrat pa hvala redkim mojim sponzorjem, ki me podpirajo. Njihove pomoči sem še toliko bolj vesel.