TEKEL BOM NA 128. BOSTONSKEM MARATONU

Z veseljem vas obveščam, da bom letos tekel na 128. Bostonskem maratonu. Bostonski maraton je že dolgo na mojem seznamu želja in vesel sem, da se mi bo ta želja uresničila.

Na maratonu sem želel štartati že lani, a sem bil pozen s prijavo in ostal sem na čakalni listi. Čeprav sem upal, da me bodo na koncu poklicali sem se pripravljal do konca in bil v zelo dobri formi. Žal nisem bil sprejet med elitne tekače. Letos pa mi je to uspelo.

Bostonski maraton je najstarejši maraton na svetu. Poteka že 128 let od davnega leta 1896. Poteka v vzhodnem Massachusettsu v Združenih državah Amerike na Dan domoljubov, tretji ponedeljek v aprilu.

Dogodek, ki se je začel leta 1897, je navdihnil uspeh prvega maratonskega tekmovanja na poletnih olimpijskih igrah leta 1896. Prvič je nastopilo 15 tekačev, danes pa presega 33.000 tekačev. Bostonski maraton je najstarejši maraton na svetu in se uvršča med najbolj znana cestna tekmovanja na svetu. Je eden od šestih največjih svetovnih velikih maratonov.

Na maraton se lahko kvalificirate bodisi kot Boston qualifier ali preko ene izmed mnogih dobrodelnih organizacij (v tem primeru donirate zajeten kupček denarja dobrodelnim organizacijam).

Kaj pomeni biti boston maraton qualifier? To je v bistvu oznaka, ki tekaču pove kako dober je glede na svojo starostno skupino. Oznaka Boston marathon qualifier pomeni, da gre za zelo dobrega tekača. Ne gre le zato da lahko preteče maraton, ampak mora biti zelo hiter glede na svojo starostno skupino. Norme so zelo težke v posameznih kategorijah, kajti na tekmo sprejmejo le najboljše. Kvalificirate se lahko samo z hitrim maratonskim časom na ceftificirani progi pa še to v obdobju enega leta.

Trasa poteka od Hopkintona v južnem okrožju Middlesex do trga Copley v Bostonu. Trasa je razgibana in je ena težjih, a vzdušje na progi je eno najboljših, kjerkoli boste tekli. Moj cilj je zmagati v kategoriji masters nad 40 let.

ZMAGA V POLMARATONU NA LJUBLJANSKEM MARATONU

foto: siol.net

Na Ljubljanskem maratonu sem letos nastopil na polovični maratonski razdalji. Pripravljam se na maraton v Valenciji in šest tednov pred tem si nisem upal nastopiti na maratonu, saj bi s tem zgubil kar nekaj treninga in si prigaral kar nekaj utrujenosti.

foto: Siol.net

Začel sem s prvo skupino, ki pa v začetku ni bila prehitra kasneje pa sem jo moral spustiti. Med njo in prvimi zasledovalci se je naredila velika luknja in nisem hotel teči sam cel polmaraton. S prvo skupino sem vztrajal do 5km, katerega smo pretekli v 15:13, kar je bilo na trenutno pripravljenost prehitro. Upočasnil sem tempo. Na 12km sem zašel v krizo še kar nekako je šlo do 16km, kjer pa sem začutil znane težave bodec. Z njim sem se boril do 19km. Bil sem na robu odstopa. Popolnoma sem upočasnil. Izgubil sem najmanj dve minuti. Nato pa sem ko se prišel k sebi na Tržaški cesti. Zadnja dva km sem komaj zmogel v tempu 3:20 min/km bolečina je bila prehuda, za mano pa tudi ni bilo nikogar. V cilj sem prišel s časom 1:07:45 zelo razočaran.

Vzdušje na Ljubljanskem maratonu je bilo zelo dobro. Užival sem ob podpori navijačev, ki te poznajo. Vsi so zelo navijali. Občutki po tekmi pa so bili zelo slabi. Želel sem si dobrega rezultata, ki pa ga ni bilo. Vem, da priprave niso bile najbolj idealne. Predvsem zaradi mojega dela za Novo mesto 1/2 maraton. Manjkalo mi je kilometrov. Zadnji teden se nisem počutil najbolje. Zelo sem spustil v treningu in to ni bilo najbolje za hiter štart na 21km. Pregorel sem v želji, da bi tekel dobro. Želel sem si teka z najboljšimi afriškimi atleti,a pozabil nase in na svoje počutje.

Sedaj me čaka dobre tri tedne priprav v Keniji. Kjer upam, da bom lahko naredil dober blok treninga in se dobro pripravil na maraton v Valenciji.

DRŽAVNI PRVAK V POLMARATONU

Po dolgih letih sem se vrnil na tekaški praznik v Radence. Na najstarejši slovenski maraton, katerega organizirajo že 41. let. Zadovoljen sem, da sem znova postal državni prvak v polmaratonu, lani namreč v Ljubljani na Ljubljanskem maratonu nisem mogel nastopiti, saj sem imel poškodbo.

o dolgih letih sem se vrnil na tekaški praznik v Radence. Na najstarejši slovenski maraton, katerega organizirajo že 41. let. Zadovoljen sem, da sem znova postal državni prvak v polmaratonu, lani namreč v Ljubljani

Na polmaraton se nisem posebej pripravljal šele konec aprila po tem ko sem zvedel, da ne bom tekel Boston maratona sem se odločil za nastop. Počutje v dnevih pred maratonom ni bilo pravo. Nisem se mogel spočiti. Bil sem nenehno utrujen. Tudi po dnevu počitka so bil noge težke.

Na štartu sem se odločil da bom šel s Kenijci zgubiti pač nimam kaj. Zato smo začeli zelo hitro. Bilo je zelo hitro (čeprav se mi ni tako zdelo). Prvi km je bil pod tremi minutami in prvi km ni ravno najbolj hiter. Postavil sem se za njih in delovali so zelo živčno, ker sem tekel z njimi. Na 3km smo imeli čas 9:06. Jaz sem se dobro počutil. Prišli smo do vodne postaje in eden od njih je pospešil. Sledil sem. Letelo je 2:50min/km, držal sem kakih 500m in začel sem malo popuščati. Šlo je prehitro, a vedel sem da tudi oni ne zmorejo tega tempa. A rekel sem si treba bo priti to še do konca. Upočasnil sem malo, a imel sem hitre noge, začel sem se slabše počutiti. Ostal sem sam, začel sem globoko dihati, postajalo je vroče, pihati je začel “za Radence značilen” terminčen veter, ki sicer ni zelo močan, a ni prijeten. Že na 8km sem bil pečen. Moral sem upočasniti. Noge so bile težke, dihal sem, ni šlo. Bil sem zopet na meji odstopa. Podobno kot v Pragi. Prehiter začetek me je začel pokopavati. Na 10km sem si rekel: “Nisi še na polovici proge”. Bil sem popolnoma pečen in skuhan. Čutil sem kako sonce (prvo po obilnem deževju in poplavah v Pomurju) dviguje vlago. Boril sem se sam s sabo. Gledal sem nazaj. Bil sem v velikem vodstvu, a v bistvu nisem več mogel teči. Dobesedno sem se ustavil. Tekel sem okrog 3 min 20 sekund na kilometer. Začutil sem krč v mečni mišici. Upočasnil sem. Na 15km sem si rekel: “Samo da končaš” Če boš končal boš zmagal. Ne bodo te ujeli” Trpel sem vse do cilja. Eden najtežjih polmaratov. Najbrž sem za ta naslov najbolj garal. Bilo mi je res težko in verjetno ne bom tega nikoli pozabil. Nekaj defintivno ni bilo ok z mano te dni. Noge na začetku so sicer bile sveže in hitre, a to kar se je zgodilo kasneje ni bilo normalno zame.

Rezultat ni omembe vreden, a kljub vsemu na državnih prvenstvih se teče na uvrstitev in ne toliko na čas.

V Radencih sem tekel dva maratona in sicer leta 2006, ko sem še kot neznani tekač zasedel 2. mesto na državnem prvenstvu v maratonu z 2:43:33 le za 49 sekund za 1. mestom ter leta 2010, ko sem prvič postal državni prvak v maratonu z 2:25:26.

Sedaj upam, da se bom dobro regeneriral, saj bom 3.6.2023 nastopil na Evropskem pokalu na 10.000m v kraju Pàce v Franciji, kjer sem nastopil tudi lani.

V družbi naših skakalcev Lovrom Kosom in Anžetom Laniškom.

REZULTATI

  1. PRIMOŽ KOBE – AK KRKA – 1:08:12
  2. JANEZ MULEJ – (AK RADOVLJICA – 1;11:08)
  3. PRIMOŽ PORENTA – 1:11:39
  4. BLAŽ OREŠNIK – 1:11:53

https://www.timingljubljana.si/rezultati.aspx?idTekme=5277&tip=B&disc=21M&embed=

NOV DRŽAVNI REKORD NA 10km

Na tekmi v Lillu mi je uspelo izboljšati državni rekord v teku na 10km na cesti. Novi rekord sedaj znaša 29:19. V močni mednarodni konkurenci sem zasedel 14. mesto. Bil sem drugi Evropejec. Tudi prejšnji državni rekord v cestnem teku je bil v moji lasti. Sedmega marca 2021 sem v Berlinu 10 kilometrov pretekel v času 29:21.

Tekma je bila zelo hitra. Afriški atleti so naskakovali čas pod 27-timi minutami. Sam sem želel teči čas 2:55min/km kar bi bilo dovolj za nov rekord, a nisem bil prepričan, da sem tega zmožen. V zadnjih tednih odkar sem prišel iz priprav sem se slabo počutil. Bil sem utrujen in imel sem težave s prebavo in pogosto mi v želodcu ni bilo vredu.

Štart je bil zelo hiter vsi so želeli slediti najhitrejšim. Skušal sem držat ritem najhitrejših, a obenem sem se tudi zavedal da me prehiter štart lahko pokoplje. Spomnim se lani ko sem na tekmi v Berlinu prehitro začel in hitel na začetku, kar me je drago stalo na koncu. Skušal sem se zadrževati in teči počasneje in sproščeno, a prehitevali so me po levi in desni. Prvi kilometer 2:50 oziroma 2:47 po Garminu. Uff to je prehitro. Nadalje ne pretiravam ampak sledim tekačem pred sabo. Izbiram tiste, ki tečejo počasneje. 2km zdi se mi da se noge vrtijo lažje. Prehitevam. Pred mano je lepa skupina tekačev. Do njih cca 10m-15m vmes pa en po en tekač. Lepo držim tempo. 2km 2:48 po garminu. Prehitevam enega po enega in pridem počasi do skupine. Lepo se “usedem” in čakam 😜. Na 3km odstopijo zajci oziroma, skupinica se reči. Ostanemo samo še 4-je postaja težko. Težji del proge, kar nekaj zavojev in gor dol. Težko postaja.

5km pretečemo v času 14:40. To mi da upanje, da če zdržim lahko tečemo 29:20. Na 6km odstopi še en tekač. Ostanemo samo še trije. Močnejša sta od mene. Težko že diham in bolečina je zelo velika. Večkrat zgubljam korak in dela se razlika. Popravim korak in jih držim. “Ne bom spustil!” si rečem. Imam čisto enostavno delo “samo trpet moram danes”. Na obratu na 7km imam občutek, da jih lažje sledim. Diham “na škrge”. Na 8km ugotovim, da gre to prepočasi zato ju prehitim. Padli smo v tempu. Tempo se je zopet dvignil. Prihajamo do glasne publike. Vsi zelo glasno navijajo – prav derejo se, jaz pa v ospredju. To ni bilo pogodu Francozoma in na 9km me prehitita in navijeta tempo. Zelo leti in težko mi je. Komaj še živim. Kakšen meter sem izgubil proti njima, kajti najbrž sem trpel zaradi tistega naglega dviga tempa. Vidimo že cilj. Dolga avenija in do cilja imamo še kakih 600m. Jaz pa že čisto pri koncu. Preveč boli. Navijanje je huronsko. Leti zelo hitro. Na 400m dvignem tempo in dam prvi “kick”. Želim si namreč čimboljšega časa. Kateri bom mi ni najbolj važno. Prehitim oba pred sabo in noge presenetljivo letijo. Na zalogi imam še eno spremembo tempa zato čakam ali se bosta odzvala, gledam nazaj ni ju. Pogledam naprej. Cilj je še zelo daleč. 200m. 150m. Noge so kisle. Zaustavljajo se. Trde so. Težko noge sploh premikam. Imam še 50m. Gledam na semafor 29:10, 29:11, 29:12. Rad bi pospešil a ni šlo, samo sem še držal hitrost. V cilju sem 29:18 – uradno 29:19.

https://siol.net/sportal/atletika/primoz-kobe-postavil-nov-drzavni-rekord-602044

Poplačalo se je. Velikokrat sem trpel na treningih in tudi izven njih. Utrujenost je bila velika. Delal sem veliko kilometrov. Spal slabo. Vstajal ob 5:00, hodil spat ob 20:30. Ven nisem hodil. Pazil sem na prehrano. Odrekal se alkoholu. Veliko bil odsoten od svoje družine. Vsaj malo takšen rezultat poplača vse te napore.

REZULTATI

https://my.raceresult.com/236360/#2_21EB73

Rad bi se zahvalil sponzorjem, ki me podpirajo. ROLETARSTVO BAYER je moj dolgoletni sponzor in najbrž če njih ne bi bilo bi najbrž odnehal in teh rezultatov ne bi bilo. Ne gre zato, da bi lahko dobro živel, ampak da ti vsaj nekdo stoji ob strani in ti daje spodbudo in da si lahko privoščiš kakšne priprave, masažo, terapijo, copate,… Hvala tudi moji ženi Nini, ki odnaša velik del, ki je zelo pomemben zame. Ne samo da me masira včasih ob nemogočih urah, ampak da prevzema vse obveznosti katere jaz ne morem opravljati in teh ni malo.

Zahvala tudi Atletski zvezi Slovenije in Atletskem klubu Krka, ki me podpirata. ter vsem ostalim mojim sponzorjem: ERDINGER ALKOHOLFREI, TOP4RUNNING.SI, PROACTION SLOVENIA.

Vesel bi bil tudi kakšnega novega sponzorja, saj je moj problem v tem, da še delam in da si tam služim kruh, da plačam položnice. V kolikor bi imel še kakšnega sponzorja bi lažje delal manj in se več posvečal teku in regeneraciji. Saj je prav to ključ do uspeha. Kot delam npr 200km/ teden in imam kar nekaj intenzivnih treningov si kot cujna. Nujno potreben je opoldanski počitek. Telo nima energije, da bi se spopadalo še s problemi, komuniciralo in delalo, saj je zato potrebna energija. V tem času ko pa poteka regeneracija pa telo tega ni zmožno.

Na 5km je nastopila tudi moja varovanka Sandra Šrut (HRV). Tudi ona je izboljšala svoj osebni rekord, ki sedaj znaša 16:30. Zasedla je 10. mesto. Na 5km je Yomif Kejlcha tekel 12:50 in zgrešil svetovni rekord za eno sekundo.

Moja naslednja tekma je polmaraton v Pragi, ki bo 1.4.2023. Tam si obetam še en dober nastop. 🤞🍀

Zmaga na svojem maratonu pred domačimi navijači na Novomeškem 1/2 maratonu

Zmagati doma pred domačimi navijači in na tekaških terenih, kjer veliko treniram je nekaj najlepšega in nepredstavljivega. Zelo težko je združiti organizacijo tako velike prireditve in še trening, ki zahteva celega človeka.

Po Evropskem prvenstvu sem vse sile usmeril v organizacijo Novomeškega 1/2 maratona. Tudi prej sem že opravljal veliko dela, a takoj po Evropskem prvenstvu sem se priprav lotil zelo zavzeto. Teči skoraj nisem imel časa. Ob tem so me pestile še težave s stopalom, zato sem tekel zelo malo oziroma skoraj nič. Zadeva se je začela izboljševati 10 dni pred maratonom in naredil sem en trening, da preizkusim svojo pripravljenost. Ker je bila tekma že zelo blizu sem naredil en kratek a intenziven trening po katerem nisem čutil težav s stopalom zato sem se odločil za nastop. Vedel sem da ne bo šlo. Zato sem štartal počasi in lepo tekel s skupino. A že zelo kmalu sem ostal sam. 10km sem odtekel šele v času 33:05, kar je kar počasi a za čas po 1:10. Ker sem imel veliko prednost sem se v drugem delu sprostil in se nisem več priganjal. Raje se užival v tekmi. V cilj sem prišel s časom 1:11:00, kar je za pozabo. A zmage ne pozabiš nikoli.

ODPOVED NASTOPA NA LJUBLJANSKEM MARATONU

Žal sem moral zaradi težav s stopalom odpovedati nastop na letošnjem Ljubljanskem maratonu. Nameraval sem nastopiti na državnem prvenstvu v polmaratonu, a ker sem se moral odločiti pred nekaj časa sem nastop odpovedal. Bila je to kar težka odločitev, saj poškodba ni tako huda, a bal sem se posledic po polmaratonu.

Zdravje je treba včasih dati na prvo mesto. Že nastop na Novomeškem 1/2 maratonu je bil tvegan in po njem sem imel kar nekaj težav. Ker se poškodba ni pretirano izboljševala, s prijavo pa je bilo tudi zaradi državnega prvenstva treba pohiteti.

Letošnja sezona je bila dobra. A ne spet tako, kot bi si sam želel. Imel sem občutek, da sem bil bolje pripravljen, kot pa sem to dokazal na tekmovanjih.

LETOŠNJI ČASI

RAZDALJAČASTEKMOVANJE
3.000m8:21.35 Celje DP
5.000m14:51.33Velenje
10.000m30:14Pàce, Francija
10km (cesta)29:49Berlin, Nemčija
polmaraton1:06:35Lille, Francija
maraton2:15:37Rotterdam, Nizozemska

Bom pa letos ob progi pesti stiskal za dve moji varovanki Ano Štefulj, ki bo tekla polmaraton ter Sando Šrut, ki bo tekla 10km. Poleg tega na Ljubljanskem maratonu teče kar nekaj tekačev FIT KLUBA med drugim tudi moja žena Nina, ki se bo podala na 42km progo.

LJUBLJANSKI MARATON

Kar nekaj dni je minilo, da sem lahko napisal ta zapis. Namreč takoj po Ljubljanskem maratonu sem se odpravil na priprave v Kenijo. Priprave na dolgo potovanje pa so zahtevne, dan danes moraš imeti za potovanj kup dokumentov in to je kar vzelo nekaj časa in energije. Pot je bila dolga in naporna. Zato sem se komaj danes spravil k računalniku in zapisal nekaj vtisov.

Kot sem že medijem povedal, se vesel da je bil letos zopet organiziran Ljubljanski maraton. Namreč to je vodilo teka v Sloveniji. Pri nas v Novem mestu se sicer zelo trudimo s polmaratonom, a nikoli ne bomo na ravni Ljubljanskega maratona, ki mora biti vodilo in tekaški praznik Slovenije.

Moji cilji na Ljubljanskem maratonu so bili povezani z dobrim trening nastopom in preizkusom svojih trenutnih sposobnosti. Namreč kot ste lahko prebrali v mojem prejšnji objavi http://www.primozkobe.com/tekmovanja/po-koroni/ sem imel tekaško izredno slab september in nekako se sedaj vračam v trening. Za branjenje nastopa na državnem prvenstvu v maratonu se nisem odločil zaradi načrtovanega maratona v Valenciji, ki ga bom tekel 5.12.2021. Poleg tega bi bil nastop v maratonu po tako slabem mesecu septembru blamaža.

ŠTART

Pri Nami po cca 400m je bila prednost izredno velika

Letos smo na Ljubljanskem maratonu doživeli dokaj nenavaden štart. Po Slovenski himni, ki je bila sicer predvajana zelo potiho (organizatorji se trudijo po najboljših močeh – takšne napake se zgodijo in ne smemo jih obsojati) je napovedovalec dejal: “Do štarta nas loči še pet sekund!”. Sam sem dal roko na uro in se pripravil na štart. Pištola je počila. Štartal pa sem samo jaz?!! Takoj sem pomislil, da sem štartal prehitro. A pomislil sem: “Saj je pištola počila.” Zato sem nadaljeval v svojem tempu. Noge sem imel hitre, saj sem v sredo delal kar hitre 400-tke. Skušal sem zmanjšati tempo spustil sem na 3:10 min/km in počasi odtekel klanček pri Gospodarskem razstavišču. Čakal sem naprej in pogledoval nazaj, a skupina je bila zelo daleč za menoj.

Foto: Kališče

Odločil sem se nadaljevati zastavljeni tempo. Pri stadionu v Bežigradu sem že dohitel tekače na 10km, ki so me zelo spodbujali. Presenečen sem bil nad njihovimi odzivi, saj so tudi oni tekli (očitno precej težje kot jaz) – očitno niso Ljubljanskega maratona vzeli tako resno kot jaz 😁. Po Dunajski je letelo. Zelo rad tečem po tej cesti. Res se lahko sprostiš na njej. Pri Ruskem carju, je bila že večja gužva. K sreči sta policijsko vozilo in policist na motorju naredila pot da sem lahko nemoteno tekel. Do Drenikove ceste sem se odično počutil, nato je sledil malo težji del skozi industijsko cono Šiška, kjer mi je tempo malo padel. Je pa res, da se ta del malo dviga in težko je sam narekovati tempo. V Podutiku in skozi tržnico v Kosezah sem se malo spočil in začel uživati v tekmi. Gledalci so me bučno spodbujali in mahal sem jim nazaj. Ljubljančani so pogrešali tekače na ulicah. Dobil sem veliko njihove pozitivne energije. Skozi mostec je bil najtežji del proge in tukaj sem nekako začutil težke noge.

Namreč pred tekmo sem kar dobro treniral in dvignil kilometražo. Po 12km pa se je to poznalo. Ni bilo svežine, da bi držal tempo. Kljub vsemu sem nekako prišel k sebi do Brda. Čutil sem, da se mi tehnika razpada. Da tako je, ko nisi dobro pripravljen. Ni mogoče obdržati efektivne tehnike teka, ki je najbolj racionalna in hitra. Mišice ne zdržijo naporov in tehnika postane bolj ekonomična, a tudi bolj počasna. Gledam nazaj, a ni nikogar skoraj kilometer nazaj.


PRIDRUŽI SE MI NA TEKAŠEKM KAMPU V KENIJI – VEČ…


Po cesti na Brdo in v Rožni dolini odzdravljam gledalcem in začnem uživati v tekmi. Ker vem, da nisem sposoben vrhunskega rezultata tečem v coni udobja. A kaj kmalu ugotovim, da si želim časa pod 1:07. Kako lepo bi bilo če bi bila v rezultatu 6ka – se pravi 1:06:xx. Zato pospešim in se borim, da dvignem tempo, Na Tržaški me malo narobe usmerijo, zgubim nekaj sekund nato pa nadaljujem in dvigujem tempo. Mimo filozofske fakultete divgnem tempo na 3:00. Pri baru Semafor me že pobira, a še dvigam tempo. Želim si pod 1:07. V cilj tečem in čutim koleno, ki mi nagaja že vso poletje. V cilju sem s časom 1:07:02. Uživam v trenutku.

Foto: siol.net

Mislim si. Ni slabo za dva tedna treninga na mesec pavze. Da v septembru sem pretekel le 140km in vse zelo počasi. Srečen sem.

Foto: siol.net

Če sedaj analiziram je rezultat ok. Sicer me ne bi zadovoljil, a glede na okoliščine je ok. Sposoben sem mnogo več. Aprila, ko sem tekel maraton v Sieni sem tekel dvakrat hitrejši čas. A to je le dober trening za naprej. Velja pravilo, da se ne ubij na treningu, če hočeš dobro trenirati naprej.

Sedaj sem na pripravah v Keniji, kjer se bom skušal čim bolje pripraviti na maraton v Valenciji. Žal mi zmanjkuje časa s pripravami, saj meseca septembra ne bo mogoče nadomestiti. A delam vse, kar je v moji moči, da ostanem osredotočen na trening in gledam na to kako bi napredoval. Nisem še vsega pokazal, kar lahko. Nikomur drugemu se ne rabim dokazovat, kot le samemu sebi. Sam sebi sem si največja konkurenca in izziv. Kljub temu, da delam trdo zelo uživam v tem. Vsak korak mora biti užitek. A ne dobesedno. Danes npr. sem vesel, da sem preživel težek trening. Trdo delo ni čisto užitek, a pot je prava. Ta pot je izredno trda in naporna. Ne zmorejo jo vsak. Trpeti ni lahko in to ne zmore vsak. Ta pot me osrečuje in to je najbolj pomembno.

Foto: Peter Kastelic

Za naslednje leto imam normo za nastop v maratonu na Evropskem prvenstvu v atletiki, ki bo 15.8.2022 v Münchnu. Spomladi bom odtekel en hiter maraton, kjer želim teči osebni rekord v maratonu. Potihem si želim državnega rekorda in norme za Svetovno prvenstvo v Oregonu. A to je še daleč. Korak po korak.

Moj edini sponzor, kateremu se zelo zahvaljujem.. V kolikor poznaš koga, ki bi mi pomagal na moji poti mi piši!

PO KORONI

V začetku septembra sem zbolel za Covid-19. Zbolel sem točno 12 dni po prejetem odmerku cepiva Jansen. Bolezen je potekala v lažji obliki z vročino do 37,5 in bolečinami v mišicah. Žal je bolezen prišla ravno v neprimernem času ko sem imel največ dela z Novomeškim 1/2 maratonom. Po 14 dneh sem pričel s treningi. Tekel sem dva dni in tretji dan sem dobil zopet močan glavobol. Tisti teden nisem več tekel. Po 7 dneh brez teka je bilo malo bolje in naredil sem zopet dva teka in naslednji dan naredil fartlek, ki je bil katastrofa. Pulz je bil visok, v prsih pa me je peklo. Opazil sem da me vsak tek ob povečanem naporu začne peči v prsih. Odločil sem da na Novomeškem 1/2 maratonu (NM21) ne bom nastopil, ker nisem ok in da je bolje da naredim vsaj eno stvar dobro. K (ne)sreči sem imel toliko dela z NM21 da se nisem časa obremenjevati s sabo.

Mesec september je bil najslabši mesec v letošnjem letu. Kilometrov skoraj da ni bilo. Po NM21 sem pričel s treningi in zopet dvignil kilometražo in začel z rednimi treningi. To je bil zopet stres za telo, da se zopet navadi na obremenitve. Kako hitro gre pripravljenost?!!! Imel sem občutek da imam hitrost a ne gre, težko zdržim daljše napore. Noge so hitre le dokler so sveže, potem pa vse pade. Tempi pod 3:00min/km so gromozanski napor. A z vsakim tednom/ tekom je bolje.

Prihajam nazaj v trening, a v resnici mi zmanjkuje časa. Letos sem imel cilj v Valenciji loviti celo državni rekord v maratonu, a je bilo kaj kmalu jasno da so poletne težave s kolenom in septemberska korona odpihnile te sanje. Še vedno vztrajam in treniram za maraton v Valenciji, ki bo 5.12.2021. Mislim, da je to zelo pomembno. Kljub temu da ne bom na najvišji ravni, bom skušal do takrat dobro trenirati in odteči maraton po svojih zmožnostih. V bistvu bo Valencija le en cilj do dobrega spomladanskega maratona. Moram ostati zbran in se čimbolje pripraviti na spomladanski maraton.


LJUBLJANSKI MARATON

Jutrišnji nastop na Ljubljanskem maratonu bo zanimiv. Tekel bom 21km. A v bistvu se na tekmo nisem kaj dobro pripravil. V zadnjem času sem veliko treniral, tudi počival nisem nič kaj. Zato čas ne bo v ospredju. A ko stopim na štart sem ponavadi drug človek. Veselim se nastopa in dobre tekme. Vesel sem da letos Ljubljanski maraton sploh bo. Saj je bilo lani kar žalostno, ko so vsi maratoni odpadali. Letos pa zopet oživljamo tek in “slovenski praznik teka”. Letos bodo na njem nastopili res le pravi tekači. Veselim se druženja z njimi.


Spomin na 24. Ljubljanski maraton leta 2019, ko sem postal državni prvak v maratonu. (v ozadju Simon Navodnik)
Spomin na leto 2010 in epski dvoboj s Tonetom Kosmačem. Kjer se postavil tudi rekord na 21km na Ljubljanskem maratonu 1:04:55

V PONEDELJEK NA PRIPRAVE V TOPLE KRAJE

Takoj po maratonu v ponedelejk odpotujem v Kenijo na priprave. Skušal se bom optimalno pripraviti na maraton v Valenciji. Veselim se že tekov v kratkih hlačah in treningi v skupinah s kenijskimi tekači.

NOV OSEBNI REKORD 2:13:36 NA MARATONU V SIENI

Zmaga z grenkim priokusom bi lahko rekel. Zelo sem vesel novega osebnega rekorda in drugega najhitrejšega rezultata v maratonu v slovenski zgodovini. A žal pogoji niso dovoljevali hitrejšega časa ter željene Olimpijske norme, ki je 2:11:30 in s katero bi moral podreti tudi državni rekord 2:11:50 Romana Kejžarja.

Ker je večina mestnih maratonov odpovedanih so v lovu za Olimpijjskimi normami za atlete na letališču Ampugnano pri Sieni pripravili maraton. Proga je bila speljana po letališki stezi. Najprej smo morali preteči dva kroga po 1km nato pa še 8 velikih krogov dolgih nekaj več kot 5km.

photo:

Vremenska napoveda za dan tekmovanja ni bila dobra. Dež in veter. Organizatorji so štart prestavili za pol ure na 8:00 uro zjutraj. Dež je malo ponehal a pihal je dokaj močan veter. Predvidenih je bilo več skupin s tempo tekači. Sam sem imel namen štartati s skupino za 2:11:30, a kmalu po štartu sem ugotovil, da skupine ni. Bila je le velika skupina za 2:10 v kateri sem tekel 4km in skupina za 2:13. Vedel sem, da bi lahko tek s skupino za polmaraton 1:05 lahko pomenil prehiter začetek in tudi odstop, zato sem raje tekel s skupino 2:13, ki je tekla v začetku od 3:03 -3:06min/km kar pomeni, da bi zadostovalo za čas okoli 2:11:30. Počutil sem se zelo dobro in varčeval moči v skupini. Po 17km je tempo v skupini padel. Naslednjih krog smo tekli počasneje. Na 22km je odstopil še narekovalec tempa, tako da sem ostal sam z dvema italijanskima tekačema. Tempo je padal in moral sem narekovati tempo. Pulz mi je začel rasti, saj je bil bolj z vetrom zelo zahteven. K sreči so nekaj menjav naredili tudi Italijani. Zadnji krog sem vlekel sam, italijana sem dobro navlekel in v cilj prišel v času 2:13:36.

Seveda z nastopom nisem izpolnil cilja, ki sem si ga zastavil, a kljub temu nisem bil razočaran. Bilo pa je nekaj grenkega priokusa.

S tem rezultatom sem dokazal, da po: dveh operacijah, fizioterapijah, obsevanjih noge, prilagojenem treningu na kolesu, teku v vodi, razrezanih supergah, dveh odstopih na maratonih sem sposoben še veliko več. Dokazal sem da je moja pot prava. Da so bili moji treningi pravi. Da se vse da, če se hoče in da imam talent tudi še za kaj večjega.

O tem ali bom še poskušal na maratonu v Milanu 16. maja bom še razmislil, saj je odteči še en boljši maraton v tako kratkem času zelo težko. Dal si bom 7-10 dni za razmislek. Morate razumeti, da sem moral počivati pred maratonom, moral bom počivati po maratonu, ter tudi pred naslednjim maratonom. Časa za trening praktično ne bo, zato se lahko zgodi, da mi bo forma padla ali pa da na maraton v Milano ne bom prišel dovolj spočit in svež. Vse bo odvisno od tega kako se bom regeneriral po tem maratonu.

Treba bo namreč teči 42km v tempu 3:06 min/km, a po drugi strani je to le dve sekundi hitreje na kilometer kot v Sienni.


REZULTATI: https://tds.sport/en/race/12028

https://www.rtvslo.si/sport/atletika/vrnitev-odpisanega-maratonca-enostavno-sem-strasten-tekac/576515

https://siol.net/sportal/atletika/kobe-na-drugo-mesto-slovenske-lestvice-a-brez-norme-za-oi-549860

https://www.rtvslo.si/sport/atletika/primoz-kobe-zelo-hiter-a-se-vedno-premalo-za-olimpijsko-normo/576266



DRŽAVNI PRVAK V KROSU

Prvenstvo Slovenije v krosu

Murska Sobota, 27. marec

V Murski Soboti je v organizaciji Atletskega kluba Pomurje potekalo državno prvenstvo v krosu. V članski kategoriji sta si naslova državnih prvakov na dolgi progi pritekla Primož Kobe (AK Krka) in Anja Fink (ŠD Slovan).

Foto: Peter Kastelic, AZS

Prvenstvo je potekalo v idilični kulisi Soboškega jezera s paviljonom Expano ter v lepem, sončnem, a tudi vetrovnem vremenu. Veter je novo progo s krajšim delom po pesku in dodanimi hlodi na progi še otežil. Spremljali smo pravi kros, ki pa je žal zaradi ukrepov za zajezitev epidemije potekal brez prisotnosti gledalcev.

Foto: Peter Kastelic, AZS

Tekmo sem vodil od prvega kroga do cilja. Proga je bila kar težka v primerjavi s progo, katero smo tekli na DP lani oktobra. Dodatno jo je začinil tudi veter. Skušal sem odteči čimbolje, a se je proti koncu poznala utrujenost iz polmaratona v Dresdnu.

REZULTATI