DRŽAVNI PRVAK V POLMARATONU

Po dolgih letih sem se vrnil na tekaški praznik v Radence. Na najstarejši slovenski maraton, katerega organizirajo že 41. let. Zadovoljen sem, da sem znova postal državni prvak v polmaratonu, lani namreč v Ljubljani na Ljubljanskem maratonu nisem mogel nastopiti, saj sem imel poškodbo.

o dolgih letih sem se vrnil na tekaški praznik v Radence. Na najstarejši slovenski maraton, katerega organizirajo že 41. let. Zadovoljen sem, da sem znova postal državni prvak v polmaratonu, lani namreč v Ljubljani

Na polmaraton se nisem posebej pripravljal šele konec aprila po tem ko sem zvedel, da ne bom tekel Boston maratona sem se odločil za nastop. Počutje v dnevih pred maratonom ni bilo pravo. Nisem se mogel spočiti. Bil sem nenehno utrujen. Tudi po dnevu počitka so bil noge težke.

Na štartu sem se odločil da bom šel s Kenijci zgubiti pač nimam kaj. Zato smo začeli zelo hitro. Bilo je zelo hitro (čeprav se mi ni tako zdelo). Prvi km je bil pod tremi minutami in prvi km ni ravno najbolj hiter. Postavil sem se za njih in delovali so zelo živčno, ker sem tekel z njimi. Na 3km smo imeli čas 9:06. Jaz sem se dobro počutil. Prišli smo do vodne postaje in eden od njih je pospešil. Sledil sem. Letelo je 2:50min/km, držal sem kakih 500m in začel sem malo popuščati. Šlo je prehitro, a vedel sem da tudi oni ne zmorejo tega tempa. A rekel sem si treba bo priti to še do konca. Upočasnil sem malo, a imel sem hitre noge, začel sem se slabše počutiti. Ostal sem sam, začel sem globoko dihati, postajalo je vroče, pihati je začel “za Radence značilen” terminčen veter, ki sicer ni zelo močan, a ni prijeten. Že na 8km sem bil pečen. Moral sem upočasniti. Noge so bile težke, dihal sem, ni šlo. Bil sem zopet na meji odstopa. Podobno kot v Pragi. Prehiter začetek me je začel pokopavati. Na 10km sem si rekel: “Nisi še na polovici proge”. Bil sem popolnoma pečen in skuhan. Čutil sem kako sonce (prvo po obilnem deževju in poplavah v Pomurju) dviguje vlago. Boril sem se sam s sabo. Gledal sem nazaj. Bil sem v velikem vodstvu, a v bistvu nisem več mogel teči. Dobesedno sem se ustavil. Tekel sem okrog 3 min 20 sekund na kilometer. Začutil sem krč v mečni mišici. Upočasnil sem. Na 15km sem si rekel: “Samo da končaš” Če boš končal boš zmagal. Ne bodo te ujeli” Trpel sem vse do cilja. Eden najtežjih polmaratov. Najbrž sem za ta naslov najbolj garal. Bilo mi je res težko in verjetno ne bom tega nikoli pozabil. Nekaj defintivno ni bilo ok z mano te dni. Noge na začetku so sicer bile sveže in hitre, a to kar se je zgodilo kasneje ni bilo normalno zame.

Rezultat ni omembe vreden, a kljub vsemu na državnih prvenstvih se teče na uvrstitev in ne toliko na čas.

V Radencih sem tekel dva maratona in sicer leta 2006, ko sem še kot neznani tekač zasedel 2. mesto na državnem prvenstvu v maratonu z 2:43:33 le za 49 sekund za 1. mestom ter leta 2010, ko sem prvič postal državni prvak v maratonu z 2:25:26.

Sedaj upam, da se bom dobro regeneriral, saj bom 3.6.2023 nastopil na Evropskem pokalu na 10.000m v kraju Pàce v Franciji, kjer sem nastopil tudi lani.

V družbi naših skakalcev Lovrom Kosom in Anžetom Laniškom.

REZULTATI

  1. PRIMOŽ KOBE – AK KRKA – 1:08:12
  2. JANEZ MULEJ – (AK RADOVLJICA – 1;11:08)
  3. PRIMOŽ PORENTA – 1:11:39
  4. BLAŽ OREŠNIK – 1:11:53

https://www.timingljubljana.si/rezultati.aspx?idTekme=5277&tip=B&disc=21M&embed=

NOV DRŽAVNI REKORD NA 10km

Na tekmi v Lillu mi je uspelo izboljšati državni rekord v teku na 10km na cesti. Novi rekord sedaj znaša 29:19. V močni mednarodni konkurenci sem zasedel 14. mesto. Bil sem drugi Evropejec. Tudi prejšnji državni rekord v cestnem teku je bil v moji lasti. Sedmega marca 2021 sem v Berlinu 10 kilometrov pretekel v času 29:21.

Tekma je bila zelo hitra. Afriški atleti so naskakovali čas pod 27-timi minutami. Sam sem želel teči čas 2:55min/km kar bi bilo dovolj za nov rekord, a nisem bil prepričan, da sem tega zmožen. V zadnjih tednih odkar sem prišel iz priprav sem se slabo počutil. Bil sem utrujen in imel sem težave s prebavo in pogosto mi v želodcu ni bilo vredu.

Štart je bil zelo hiter vsi so želeli slediti najhitrejšim. Skušal sem držat ritem najhitrejših, a obenem sem se tudi zavedal da me prehiter štart lahko pokoplje. Spomnim se lani ko sem na tekmi v Berlinu prehitro začel in hitel na začetku, kar me je drago stalo na koncu. Skušal sem se zadrževati in teči počasneje in sproščeno, a prehitevali so me po levi in desni. Prvi kilometer 2:50 oziroma 2:47 po Garminu. Uff to je prehitro. Nadalje ne pretiravam ampak sledim tekačem pred sabo. Izbiram tiste, ki tečejo počasneje. 2km zdi se mi da se noge vrtijo lažje. Prehitevam. Pred mano je lepa skupina tekačev. Do njih cca 10m-15m vmes pa en po en tekač. Lepo držim tempo. 2km 2:48 po garminu. Prehitevam enega po enega in pridem počasi do skupine. Lepo se “usedem” in čakam 😜. Na 3km odstopijo zajci oziroma, skupinica se reči. Ostanemo samo še 4-je postaja težko. Težji del proge, kar nekaj zavojev in gor dol. Težko postaja.

5km pretečemo v času 14:40. To mi da upanje, da če zdržim lahko tečemo 29:20. Na 6km odstopi še en tekač. Ostanemo samo še trije. Močnejša sta od mene. Težko že diham in bolečina je zelo velika. Večkrat zgubljam korak in dela se razlika. Popravim korak in jih držim. “Ne bom spustil!” si rečem. Imam čisto enostavno delo “samo trpet moram danes”. Na obratu na 7km imam občutek, da jih lažje sledim. Diham “na škrge”. Na 8km ugotovim, da gre to prepočasi zato ju prehitim. Padli smo v tempu. Tempo se je zopet dvignil. Prihajamo do glasne publike. Vsi zelo glasno navijajo – prav derejo se, jaz pa v ospredju. To ni bilo pogodu Francozoma in na 9km me prehitita in navijeta tempo. Zelo leti in težko mi je. Komaj še živim. Kakšen meter sem izgubil proti njima, kajti najbrž sem trpel zaradi tistega naglega dviga tempa. Vidimo že cilj. Dolga avenija in do cilja imamo še kakih 600m. Jaz pa že čisto pri koncu. Preveč boli. Navijanje je huronsko. Leti zelo hitro. Na 400m dvignem tempo in dam prvi “kick”. Želim si namreč čimboljšega časa. Kateri bom mi ni najbolj važno. Prehitim oba pred sabo in noge presenetljivo letijo. Na zalogi imam še eno spremembo tempa zato čakam ali se bosta odzvala, gledam nazaj ni ju. Pogledam naprej. Cilj je še zelo daleč. 200m. 150m. Noge so kisle. Zaustavljajo se. Trde so. Težko noge sploh premikam. Imam še 50m. Gledam na semafor 29:10, 29:11, 29:12. Rad bi pospešil a ni šlo, samo sem še držal hitrost. V cilju sem 29:18 – uradno 29:19.

https://siol.net/sportal/atletika/primoz-kobe-postavil-nov-drzavni-rekord-602044

Poplačalo se je. Velikokrat sem trpel na treningih in tudi izven njih. Utrujenost je bila velika. Delal sem veliko kilometrov. Spal slabo. Vstajal ob 5:00, hodil spat ob 20:30. Ven nisem hodil. Pazil sem na prehrano. Odrekal se alkoholu. Veliko bil odsoten od svoje družine. Vsaj malo takšen rezultat poplača vse te napore.

REZULTATI

https://my.raceresult.com/236360/#2_21EB73

Rad bi se zahvalil sponzorjem, ki me podpirajo. ROLETARSTVO BAYER je moj dolgoletni sponzor in najbrž če njih ne bi bilo bi najbrž odnehal in teh rezultatov ne bi bilo. Ne gre zato, da bi lahko dobro živel, ampak da ti vsaj nekdo stoji ob strani in ti daje spodbudo in da si lahko privoščiš kakšne priprave, masažo, terapijo, copate,… Hvala tudi moji ženi Nini, ki odnaša velik del, ki je zelo pomemben zame. Ne samo da me masira včasih ob nemogočih urah, ampak da prevzema vse obveznosti katere jaz ne morem opravljati in teh ni malo.

Zahvala tudi Atletski zvezi Slovenije in Atletskem klubu Krka, ki me podpirata. ter vsem ostalim mojim sponzorjem: ERDINGER ALKOHOLFREI, TOP4RUNNING.SI, PROACTION SLOVENIA.

Vesel bi bil tudi kakšnega novega sponzorja, saj je moj problem v tem, da še delam in da si tam služim kruh, da plačam položnice. V kolikor bi imel še kakšnega sponzorja bi lažje delal manj in se več posvečal teku in regeneraciji. Saj je prav to ključ do uspeha. Kot delam npr 200km/ teden in imam kar nekaj intenzivnih treningov si kot cujna. Nujno potreben je opoldanski počitek. Telo nima energije, da bi se spopadalo še s problemi, komuniciralo in delalo, saj je zato potrebna energija. V tem času ko pa poteka regeneracija pa telo tega ni zmožno.

Na 5km je nastopila tudi moja varovanka Sandra Šrut (HRV). Tudi ona je izboljšala svoj osebni rekord, ki sedaj znaša 16:30. Zasedla je 10. mesto. Na 5km je Yomif Kejlcha tekel 12:50 in zgrešil svetovni rekord za eno sekundo.

Moja naslednja tekma je polmaraton v Pragi, ki bo 1.4.2023. Tam si obetam še en dober nastop. 🤞🍀

NAJOBSEŽNEJŠE PRIPRAVE V KENIJI DOSLEJ

Šest tednov priprav v Keniji je do dobra spremenilo mojo tekaško pripravljenost. Moje vsakoletne priprave v Keniji so se tudi letos končale zelo uspešno. V bistvu bom to vedel šele po dokazanem na tekmovanjih, a Kenijo zapuščam z zelo dobrimi občutki. Letos sem bil zelo priden in motiviran. Plan je bil zelo napet in obsežen. Poznalo se je, da sem bil od oktobra do decembra poškodovan. Kar nekaj težav sem imel zaradi tega, da sem lahko delal na visokem nivoju. Letos mi je največ težav delala kontinuiteta. Pri mojih 41 se malo počasneje regeneriram, a izkušnje, neizkoriščen talent, ter močna volja so na tisto kar stavim. Letos sem kilometražo držal zelo na visokem nivoju. Največjem do sedaj na višini. Dva tedna sem tekel nad 200km/ teden kar je skoraj 29km na dan!!!

19. marca bom nastopil v Lillu na 10km. 1. aprila pa tečem polmaraton v Pragi. To bodo prve tekme, ki bodo pokazale, kako dobro sem treniral.

Včasih sem se kar vprašal Zakaj? Čemu? Sploh, ko nisem imel še potrjenega maratona. Namreč moja želja letos spomladi je bila Boston maraton, a med elitne tekače me niso sprejeli (oziroma sem bil na čakalni listi). Sprejemali so samo tekače pod 2h10min. A imam še nekatere možnosti nastopa, a trenutno še ne vem ali bom nastopil ali ne.

Kljub vsemu, če ne bom nastopil v Bostonu bo to dobra baza za letošnjo sezono. V kolikor ne bo maratona se bom preusmeril na stezo, saj 3.6.2023 tečem na Evropskem pokalu na 10.000m v Franciji, kjer si želim teka pod 30:00 minutami, saj mi na stezi še ni uspelo teči pod 30-imi minutami. (na cesti sem tekel 29:21).

Pa gremo malo nazaj. Po prvih treh tednih teka ( brez hitrih tekov) sem se odločil in naredil dva treninga ter prijavil na tekmo 3.000m 15.1.2023 v Novem mestu. Miting je organiziral naš klub AK Krka, tekma je bila doma v atletskih dvorani v Novem mestu in rekel sem si, zakaj pa ne. Pričakoval sem čas okoli 9:00 minut, saj res nisem bil pripravljen. A tekel sem 8:34 in presentil tudi samega sebe. Bil sem izbran v reprezentanco za troboj reprezentanc SRB-CRO-SLO, ki je bil 25.1.2023 v Beogradu. V Beograd sem prišel kar utrujen, saj sem povečal trening in tudi intenzivnost. Kljub vsemu sem spustil v treningu pred nastopom in tekma v Beogradu je bila po pričakovanjih. Tekel sem svoj osebni rekord v dvorani 8:25, kar je le 4 sekunde počasneje od mojega osebnega rekorda na prostem, ki sem ga tekel lani v Celju.

Nekaj dni pred tem se je zrušil velodrom v Novem mestu in slovenski atleti in kolesarji smo ostali brez pokrite krožne dvorane. Šele kasneje se je pokazalo kako potreben je ta objekt za športnike in novomeško mladino. No mene ni preveč skrbelo za moje priprave, saj sem se odpravljal na priprave v Kenijo.

V Novem mestu je bilo skoraj pol metra snega, temperature nizke, vlaga visoka pogoji v Keniji, pa so bili naravnost odlični. Sicer je tudi v Keniji potrebna prilagoditev na razmere. Ocenjujem, da vsakič rabim vsaj dva tedna, da se privadim na višino, temperaturo (ja prilagajanje na vročino je zelo pomembno), suh zrak ter da se koža privadi na sonce.

Letos nisem toliko treniral s skupinami, saj sem nekako bolj sledil svojem planu treninga in težje treninge vedno opravljal z narekovalci tempa. Ja v Keniji je vse mogoče. Kupiš si enega ali dva tekača, ki trening preprosto oddelata s tabo v tvojem tempu. Jaz sem imel letos res srečo, da sem imel res dobrega tekača. Ne v smislu, da je bil dober, ampak da je imel občutek. Na prvem treningu sem celo mislil, da treninga ne bo zmogel, a se je potrudil in potem je nekako prišel v formo. Na koncu je res postal dober in zahvaljeval se mi je, da je plan treninga zelo dober, da se odlično počuti in da bi želel, da bi ga jaz treniral.

Ja kot veste sem lani začel tudi bolj resno svojo trenersko pot. V Fit klubu sem trener rekreativnih tekačev že 15. let. Lani sem pričel sodelovati s hrvaško maratonko (Balkansko prvakinjo v maratonu 2021) Ano Štefulj. Poleg tega pa je v ekipi tudi Sandra Šrut (2. mesto 3.000m dvoransko prvenstvo z OR 9:40) in Nikola Štefanič (zmagovalec Holjevke 5km 2023). Vsi so zelo napredovali in dosegli osebne rekorde. Zato je pred njimi lepa tekaška sezona.

Zmaga na svojem maratonu pred domačimi navijači na Novomeškem 1/2 maratonu

Zmagati doma pred domačimi navijači in na tekaških terenih, kjer veliko treniram je nekaj najlepšega in nepredstavljivega. Zelo težko je združiti organizacijo tako velike prireditve in še trening, ki zahteva celega človeka.

Po Evropskem prvenstvu sem vse sile usmeril v organizacijo Novomeškega 1/2 maratona. Tudi prej sem že opravljal veliko dela, a takoj po Evropskem prvenstvu sem se priprav lotil zelo zavzeto. Teči skoraj nisem imel časa. Ob tem so me pestile še težave s stopalom, zato sem tekel zelo malo oziroma skoraj nič. Zadeva se je začela izboljševati 10 dni pred maratonom in naredil sem en trening, da preizkusim svojo pripravljenost. Ker je bila tekma že zelo blizu sem naredil en kratek a intenziven trening po katerem nisem čutil težav s stopalom zato sem se odločil za nastop. Vedel sem da ne bo šlo. Zato sem štartal počasi in lepo tekel s skupino. A že zelo kmalu sem ostal sam. 10km sem odtekel šele v času 33:05, kar je kar počasi a za čas po 1:10. Ker sem imel veliko prednost sem se v drugem delu sprostil in se nisem več priganjal. Raje se užival v tekmi. V cilj sem prišel s časom 1:11:00, kar je za pozabo. A zmage ne pozabiš nikoli.

ODSLEJ Z ZNAMKO TOP 4 RUNNING

Pridružil sem se ekipi TOP 4 RUNNING. Top for running je spletna trgovina z odličnimi asortimentov športnih artiklov in zalogo, katere dobite v malo kateri trgovini v Sloveniji. Njihova prednost je hitra dostava, ugodna menjava in vračila.

Predvsem priporočam trgovino, ker imajo nekatere izdelke, katere ne boste našli v nekaterih drugih trgovinah v Sloveniji.

POPUST V TRGOVINI

Vsi, ki boste kupovali v trgovini dobite s kodo: primozkobe – 5 % popust na vse artikle tudi že znižane.

ZA POPUST KLIKNI NA TA LINK: https://top4running.si?a_box=primozkobe

PRIPOROČAM NAKUP NOVIH ASICS NOVABLAST 3

https://top4running.si/p/asics-novablast-3-1011b458-400

ODPOVED NASTOPA NA LJUBLJANSKEM MARATONU

Žal sem moral zaradi težav s stopalom odpovedati nastop na letošnjem Ljubljanskem maratonu. Nameraval sem nastopiti na državnem prvenstvu v polmaratonu, a ker sem se moral odločiti pred nekaj časa sem nastop odpovedal. Bila je to kar težka odločitev, saj poškodba ni tako huda, a bal sem se posledic po polmaratonu.

Zdravje je treba včasih dati na prvo mesto. Že nastop na Novomeškem 1/2 maratonu je bil tvegan in po njem sem imel kar nekaj težav. Ker se poškodba ni pretirano izboljševala, s prijavo pa je bilo tudi zaradi državnega prvenstva treba pohiteti.

Letošnja sezona je bila dobra. A ne spet tako, kot bi si sam želel. Imel sem občutek, da sem bil bolje pripravljen, kot pa sem to dokazal na tekmovanjih.

LETOŠNJI ČASI

RAZDALJAČASTEKMOVANJE
3.000m8:21.35 Celje DP
5.000m14:51.33Velenje
10.000m30:14Pàce, Francija
10km (cesta)29:49Berlin, Nemčija
polmaraton1:06:35Lille, Francija
maraton2:15:37Rotterdam, Nizozemska

Bom pa letos ob progi pesti stiskal za dve moji varovanki Ano Štefulj, ki bo tekla polmaraton ter Sando Šrut, ki bo tekla 10km. Poleg tega na Ljubljanskem maratonu teče kar nekaj tekačev FIT KLUBA med drugim tudi moja žena Nina, ki se bo podala na 42km progo.

EVROPSKO PRVENSTVO MÜNCHEN – MARATON ZA POZABO

Trikrat sem odstopil. Imel sem težave s copati, ki sem jih preveč tesno zavezal. Desne noge nisem čutil, odrevenela mi je. Dobil sem žulje. Bolelo me je posebej na obratih zaradi večjega trenja. Odnehal sem krvav zaradi bolečin. Vsakič sem nato nadaljeval zaradi gledalcev, ki mi niso pustili hoditi. Zelo sem razočaran v cilj sem prišel ker sem zelo trmast.

Nastop na Evropskem prvenstvu se ni končal po željah. Nastop bo treba čimprej pozabiti, se kaj naučiti in se ozreti naprej. Rezultat definitivno ne odraža moje pripravljenosti in dobro je da vam razložim težave, katere sem imel.

Priprave na prvenstvo so potekale dobro. Pripravljal sem se na vroče pogoje in počasnejši tek. Atleti smo pred prvenstvom podpisovali peticijo za prestavitev štarta iz 11:30 na uro, ko bodo temperature za maratonski tek bolj ugodne. Lani je bila temperatura 15. avgusta kar 30 stopinj celzija. Organizatorji nam niso prisluhnili. TV rating je pač pomembnejši od zdravja atletov. K sreči je bilo na naši strani vreme, saj je bilo zjutraj oblačno in napovedan je bil tudi dež.

photo: Goran Kapun

Začel sem dobro. Mogoče nekoliko hitro, a v primeru dežja bi se lahko nadejal visoke uvrstitve. Počutje je bilo dobro prvih 5 km v 16:00 in 10km v 32:00 minutah. 15km je bilo malo počasneje 48:00 in skupina v kateri sem tekle je pospešila. Čutil sem, da mi je malo nelagodno in vedel sem, da bo v drugem delu težje, zato sem raje tekel po svojih občutkih. Oblaki so se razkadili in pokazalo se je sonce. Voda na vodnih postajah je bila vroča (ker je bila na soncu), zato sem se polival s svojimi sladkimi pijačami. Polovica je bila čez 1:08 in to je bil obet za dober čas. Med 22km in 32km sem tekel sam in vročina je čedalje bolj pritiskala. Noga je bila drevena in slabo sem jo čutil. Začutil sem žulje na levi nogi. Bolečina se je stopnjevala. Zlasti na obratih in zavojih. Vsak korak sem čutil bolečine, tudi po stopalu. Bal sem se da bom imel žulje po celem stopalu.

photo: Goran Kapun

Na cca 34km sem odnehal. Hodil sem in opazil krvave žulje. Želel sem nekako zviti izven proge, a zaradi ograj in gledalcev nisem mogel. Gledalci so glasno navijali, naj nadaljujem, ploskal sem jim nazaj, saj je bilo občinstvo v Münchnu nad pričkaovanji. Po nekaj minutah hoje nisem imel druge, kot da nadaljujem. Dobil sem glasen, huronski aplavz. Zadovoljstvo gledalcev, da so me spravili v tek je bilo veliko. Tekel sem počasi naprej, a po manj kot km so bile bolečine prehude. Zopet sem se ustavil. Hodil sem naprej in spraševal gledalce, kje je Odeonsplatz, kjer je bil cilj. Od neke gledalke sem celo hotel google maps, a neuspešeno. Mimo priteče tekaški prijatelj danec Rune Baekegard, kateri tudi teče čisto počasi, podam mu eno petko za vzpodbudo. Zopet so me z glasnim navijanjem gledalci spravili v tek. Noge me pečejo iz koraka v korak. To nima smisla! Po kakšnem dobrem kilometru se spomnim, da bi se bilo dobro copate odvezati. Ustavim se in hodim z odvezanimi copati. Takrat mimo pride črnka debelejše postave (najbrž nemška kenijka), ki se huronsko polna adrenalina dere name in maha krili z rokami naj nadaljujem. Hodim počasi naprej in jo kake pol minute ignoriram, a ne odneha. Spomnim se na moje, ki me čakajo ob progi in to da je cilj da se pride do konca. Največ kar je je da izgubim kožo na podplatih. #nevergiveup Nadaljujem naprej. Naprej s 3:45min/km potem pa sem pospešil na 3:30. Prehitim danskega tekaškega kolega. Noge me bolijo iz koraka v korak, a imam še 5km. Proti koncu tečem samo še na emocije. Moram priti v cilj. Cilj! Konec je tega krvavega maratona, ki mora priti čimprej v pozabo.

Razlogi za težave z žulji: Razlogov je več. Prva je ta da sem copate dobil pozno. Copate sem dobil relativno pozno in ker sem se že odpravljal na priprave v Livigno sem jih poslal v Livigno. Copati pa v Livigno niso prišli, ker je to brezcarinska cona in potrebno je bilo carinjenje, zato sem copate dobil šele dva tedna pred EP. Res da sem prej treniral tudi z Metaspeed, ki so zelo podobni oziroma predhodniki Metaspeed+. Glavni razlog pa je, da so spremenili vezalke, ki so rahlo zategljive. Na desno sem moral montirati tudi čip, zategnil sem ga malo preveč. Tretji razlog bi bil lahko tudi tanke nogavice, katere sem izbral zaradi vročega vremena. A z njmi sem tekel tudi dolžine. Četrti razlog pa je najbrž tudi to da sem se zelo polival z vodo in ta voda teče v copate, kar še poveča možnost žuljev.

Photo: Peter Kastelic

ROTTERDAM MARATON

Na maratonu v Rotterdamu sem si želel veliko več, kot pa 2.15:36 in 15. mesto.

Moji treningi so letos potekali zelo dobro. V Keniji sem treniral tako dobro, kot še nikoli in samozavest je bila dobra. Žal tega nato na tekmah nisem pokazal. V Berlinu na 10km teku je bila najbrž tudi moja napaka, ker sem začel malo prehitro in kasneje plačal zato. V Lillu sem imel težave z bodcem in sem se po 13km le boril s tem da pridem do cilja.

V Rotterdamu sem imel idealno možnost, da popravim slab občutek iz prejšnjih tekem in odtečem dober maraton. Pripravljen sem bil štartati na slovenski rekord 2:11:50. Imel sem skupino, ki bo tekla 3:07-3:08min/km kar je bilo idealno zame. Vse do štarta je bilo super. Vreme se je izboljšalo ravno na nedeljo prejšnje dni je namreč bilo zelo vetrovno in mrzlo. Štart je bil zelo dober. Tekel sem umirjeno in nisem začel prehitro. Hitro sem našel svoje tekače in lepo smo zastavili tempo. Bilo mi je lahko in udobno. 5km smo odtekli v tempu 15:33. Rekel sem si. Danes bom tekel rekord. Bilo je kar nekaj vetra, a v skupini smo se skrivali za tempo tekači. Na 10km smo imeli čas 31:10. Idealno bi lahko rekel. Tekli smo po 3km ravnini, skušal sem slediti skupini in biti čimbolj v zavetrju. Veter je pihal iz vseh smeri, tako da smo se zadaj v skupini borili za zavetrje, ki pa ni bilo čisto za skupino, ampak tudi bočno.

Na 15km sem dobil malo trde noge. In kak km je minilo preden je bilo bolje. Nato mi je bilo zelo lahko (mislim, da zaradi vetra). Čez kak km zopet malo težje. Začeli smo ujemati tekače, iz 2. skupine s katerimi sem treniral tudi v Keniji. Okoli 20km sem imel zopet občutek, da pospešujemo. Tekli smo okoli 3:05min/km, kar je bilo malo hitreje, a ne spet tako hitro. Polovico maratona smo pretekli v 1:05:47, kar je obetalo dober čas. V skupini smo bili samo še trije in kenijski narekovalec tempa. Na 23km sem začutil da je skupina prehitra, zato sem tekel nekaj metrov za skupino. Vedel sem, da je do cilja še dolga pot in da prihaja težji del od 25km do 30km. Na 23,5km sem spustil skupino in nadaljeval sam svoj tempo. Kasneje vidim v skupini pred sabo, še enega tekača ki odstopi. Skupina se je razbila, ostala sta samo še en tekač in kenijski narekovalec tempa.

Na 25km obrnemo zopet proti reki. Počutje je slabo. Tempo mi je padel. Veter piha v prsa. Čez nekaj km pridem na vzpon na most. Gledalci so zelo glasni. Jaz pa nimam moči. Počasi tečem v klanec saj si ne želim, da bi me še bolj zdelal. Že razmišljam o tem, da sam v drugi polovici in ob vetru ne bom zmogel teči tako hitro kot prvo polovico. Negativne misli, (lahko bi jim rekel tudi objektivne misli) so tekačev največji nasprotnik.

Gledalci ob progi me glasno spodbujajo in vpijejo PRIMOŽ, PRIMOŽ, GO PRIMOŽ! Nisem vedel, da je ime Primož tako popularno na Nizozemskem. Najbrž vsi poznajo Primoža Rogljiča in je prav on zaslužen, da so vsi glasno klicali moje ime. Ne gledam več na uro. Samo tečem do cilja. Želim si samo končati maraton in priti do cilja. Po 30km je okoli jezera malo lažje. A še vedno me obkrožajo negativne misli, saj vem da ne bom dosegel zastavljenega cilja. Na 32km me prehiti en tekač, skušam mu slediti a ne morem. Na 36km ga zopet zagledam in približujem se mu. Tempo, ki ga je navijal prej ga je čisto zdelal. Dobro da imam toliko izkušenj, da vem kako je treba teči. Na 39km glasna glasba in glasno navijanje, noge so težke. Samo tečem proti cilju. Na 41km sem se zopet dvignil tempo. Samo še en km. Vem, da mi bo uspelo končati maraton. Finiširam a nimam pravega finiša. V cilju sem z 2:15:36. Sploh ni tako slabo glede na to kako počasi sem tekel v drugi polovici. Ponosen sem, da sem vztrajal in prišel do cilja.

Drugič bo bolje. Vem, da sem sposoben več in to bom dokazal.

https://siol.net/sportal/atletika/maraton-rotterdam-2022-576975?fbclid=IwAR2O0cSSe4PH2lG3i8zquHFZzLXzeo_sPulKHRIO2bxYFI67yPztZtPkUok#

POLMARATON LILLE

5x sem se moral ustaviti, zaradi bolečine pod rebri oziroma “bodca”

Včasih moraš tekmo le končati, a danes moj namen ni bil le končati tekmo. Sposoben sem bil odteči svoj osebni rekord. Se pravi po 1h05min. Mislim, da sem bil sposoben pod 1 uro in 04 minute.

Štart polmaratona je bil ob 9:00 uri. Temperatura je bila 4 stopinje, rahlo je pihal veter 9km/h, kar je kar veliko manj kot prejšnji teden v Berlinu. Na štartu so imeli organizatorji nekaj težav, saj niso dobili znaka od policije za štart, zato smo cca 15 minut zmrzovali na štartni liniji. Ne bom govoril, da je to izgovor za slabši dosežek, a sigurno ni nič pripomoglo k rezultatom atletov, zlasti kenijcev (med katere se lahko tudi sam štejem, saj sem v zadnjih dveh mesecih kar 6 tednov preživel v Keniji). A kot pravim, to ni bil vzrok današnjih težav.

OD JUNAKA DO BEDAKA

Začel sem dobro in lepo počasi. Ne tako hitro kot prejšnji teden v Berlinu. Občutek je bil dober. Začel sem bolj od zadaj in nadzoroval pozicijo. Po nekaj km sem prehitel nekaj tekačev in naprej nadaljeval v svojem ritmu. Kljub temu, da sem se te tekme udeležil, ker sem upal na dobro konkurenco. Tekel sem sam. Prva skupina s Kibiwotom Kandijem (KEN) (do nedavnega svetovnim rekorderjem v polmaratonu 57:32/ 10km 26:51) in ostalimi tekači je bila prehitra vmes, pa ni bilo tekačev za čase 1:03, 1:04. 10km sem pretekel v času cca 30:25 se pravi v tempu za končni čas cca 1 uro 4 minute. Počutil sem se dobro. Na 11km je bila manjša krizica, a noge so se dobro vrtele.

If you will never try, you will never know!

Po 13km pa sem ob strani pod rebri začutil bolečino, ki se je malo povečevala. Ker sem v preteklosti to težavo že imel sem malo upočasnil, saj sem vedel kaj me čaka. Nekaj časa je bilo ok, nato pa se je bolečina zopet začela povečevati, do te mere, da sem se mogel ustaviti. Po kratkem raztezanju (predklonu) je bilo bolje. Izgubil sem 20 do 30 sekund. Nadaljeval sem. Nisem si upal zopet pritisniti in pospešiti do hitrosti, ki sem jo tekel prej, ampak sem počasi povečeval hitrost. Bilo je ok, vse do zavoja preko mostička, kjer sem zopet začutil bolečino, ki se je zopet povečevala. Spustil sem tempo z željo, da bolečina izgine. Bolečina se ni povečevala, ker sem tekel počasneje. Po nekaj sto metrih sem zopet pospešil in bilo je dobro kakšne dve minute, nato sem se moral zopet ustaviti. Že tretjič! Vedel sem, da je po zlu splaval dober čas, saj sem s postanki izgubil že minuto, a še vedno sem upal, da bo bolečina izginila in da bom lahko pritekel do cilja. Konec koncev je ta polmaraton le dobra priprava na maraton. Nadaljeval sem, a počasneje. Bolečina je bila majhna in lahko sem tekel počasi, po nekaj sto metrih pa zopet. Vstavil sem se že četrtič! Ker sem v pretejklosti že imel težave z bodcem sem nekje prebral, da se moraš samo prepogniti (v kolku) naprej, kot da si zavezuješ vezalko.

prepogib v kolku hitro odpravi bolečino pod rebri

Pomagalo je! Po cca 15 sekundah je bolečina izginila. Nisem imel kaj kot, da pridem do cilja. Med tem sta me prehitela dva tekmovalca. Ni čudno, saj sem izgubil ogromno časa. Enega sem takoj prehitel nazaj, a kmalu sem se moral ustaviti že petič. Zopet vaja s prepogibom kolka in po nekaj sekundah je ok. Zopet tečem. Tokrat le sledim tekaču pred mano. Na 19km me lovi že prva ženska. Ne dam se, malo pospešim. Tokrat je ok. Počasi dohitevam tekača pred mano in ga prehitim. Noge so dobre, imam moč, a si ne upam pospešiti na hitrost, ki sem jo tekel pred temi težavami. Počasi dodajam. Dohitevam še drugega tekača s katerim sva tekla na začetku, Vidim že cilj. Želim si le končati. V cilju sem 15. s časom 1:06:35. Zelo sem razočaran.

Res sem razočaran, saj v dveh tekmah pred maratonom nisem pokazal tistega, kar sem sposoben. V Berlinu je bila moja napaka, saj sem začel prehitro. Tudi tukaj je najbrž bila moja napaka in dobro moram analizirati, kaj sem storil narobe. Prehitro ogrevanje ni bil vzrok, prav tako mislim, da ni bil vzrok prehiter začetek. Dejstvo, da je da se mi to dogaja, ko spustim v treningu. Možnosti je več, ali sem zjutraj preveč pojedel, ali sem premalo pil, ali moram delati vaje za diafragmo (glavno dihalno mišico),…

Napake so dokaz zato, da si poskušal. Poskusiti ni greh.

Če ima še kdo podobne težave ali jih je imel priporočam, da si prebere ta članek:

https://www.healthline.com/health/side-stitch

Sedaj bom skušal analizirati napake in se skušal čimbolje pripraviti na maraton v Rotterdamu 10.4. 2022.

Hvala mojim sponzorjem, ki mi pomagajo!

5. BERLIN 10k INVITATIONAL

Za mano so izredno dobre priprave v Keniji, kjer sem dobro treniral. Po prihodu domov sem imel v planu odteči hiter 10km tek. Dobil sem povabilo na 5. Berlin Invitational 10k, kjer sem že lani tekel državni rekord na 10km (29:21).

Tudi letos so bili apetiti veliki, zlasti po tako dobrem pripravljalenm obdobju, saj sem vse treninge delal hitreje in tudi vzdržljivejši sem, kot lani. Po vseh merilih bi moral letos teči hitreje.

Prva slaba novica je bila, da organizator ni dobil dovoljenja za zaporo proge, ki je bila lani. Zato so v bljižini nato hitro izmerili novo progo in jo certificirali.

Nova proga je imela 4 kroge (2,5km krog) ter z dvema zavojema za 180 stopinj. Na 10km progi smo torej morali narediti 8 zavojev za 180 stopinj ter 24 zavojev za 90 stopinj (6 zavojev na krog). Poleg tega je pihal tudi veter, ravno v prsa od štarta.

A izgovorov ne bi iskal v progi, ampak v moji začetniški napaki. Prehitrem štartu! Prvi km sem pretekel v času 2:50, drugega pa sicer s pomočjo vetra v 2.46. Se pravi 2km v 5:36min/km!?! Zakaj sem se odločil za tako hiter štart? Skupina se je po 1km trgala in ker sem vedel da sem dobro pripravljen sem se bal, da bom ostal zadaj sam na vetru, zato sem se odločil da priključim skupini pred mano..3km sem pretekel v času 2:55 in skupnem času 8:31. 5km sem imel po GPS-u 14:24 a najbrž je bil čas okrog 14:30 (kar je moj PB na 5.000m) ali še kakšno sekundo nad, saj smo na obratih delali veliko večjo pot kot je bila izmerjena. Vsak obrat je puščal posledice. Prav tako vsak tek v veter. Tek z vetrom meni osebno ni bil nič lažji, saj smo tekli hitreje kar mene osebno tudi zelo utrudi. Praktično od 4km pa do konca je bila kalvarija, katere ne privoščim nikomur. Bolečina tako velika, da misliš vsak korak na odstop, a vztrajaš, ker pač moraš, ker si že tolikokrat trpel, boš pa še sedaj, samo še malo. Ko med tekom sebe prigovarjaš, da moraš vztrajati, da moraš prenesti bolečino, da si prestal marsikatero krizo, a čas in kilometri tečejo počasi…..

Nato me je na 6km ujela velika skupina z Mitjo Krevsom, katero se držal z veliko težavo. Opazno sem drsel proti repu skupine. Na 8km sem imel refluks iz želodca in skoraj bruhal. Moral sem za trenutek upočasniti in izgubil sem stik s skupino. Bil sem blizu odstopa, vendar kdo odstopi na 8km? Zdržal sem do konca in se nekako po maratonsko privlekel do konca. Končni čas je pokazala 29 minut in 49 sekund.

photo: N. Wilhelmi

Bil sem izredno razočaran s časom in z načinom kako sem tekel. Nikoli si ne bi mislil da bom tako razočaran s tekom pod 30 minutami na 10km!

Po tekmi sem tudi analiziral, zakaj se je to zgodilo. Poleg prehitrega štarta je tudi dejstvo da sem imel v tednu pred tekmo dva težka treninga in tudi nisem bil najbolje spočit. Že ta teden 20.3.20202 namreč tečem polmaraton v Lillu, nato pa Rotterdam maraton, ki bo 10.4.2022.

Se slišimo torej naslednji teden po maratonu v Lillu. Zaenkrat pa hvala redkim mojim sponzorjem, ki me podpirajo. Njihove pomoči sem še toliko bolj vesel.