Zmaga na svojem maratonu pred domačimi navijači na Novomeškem 1/2 maratonu

Zmagati doma pred domačimi navijači in na tekaških terenih, kjer veliko treniram je nekaj najlepšega in nepredstavljivega. Zelo težko je združiti organizacijo tako velike prireditve in še trening, ki zahteva celega človeka.

Po Evropskem prvenstvu sem vse sile usmeril v organizacijo Novomeškega 1/2 maratona. Tudi prej sem že opravljal veliko dela, a takoj po Evropskem prvenstvu sem se priprav lotil zelo zavzeto. Teči skoraj nisem imel časa. Ob tem so me pestile še težave s stopalom, zato sem tekel zelo malo oziroma skoraj nič. Zadeva se je začela izboljševati 10 dni pred maratonom in naredil sem en trening, da preizkusim svojo pripravljenost. Ker je bila tekma že zelo blizu sem naredil en kratek a intenziven trening po katerem nisem čutil težav s stopalom zato sem se odločil za nastop. Vedel sem da ne bo šlo. Zato sem štartal počasi in lepo tekel s skupino. A že zelo kmalu sem ostal sam. 10km sem odtekel šele v času 33:05, kar je kar počasi a za čas po 1:10. Ker sem imel veliko prednost sem se v drugem delu sprostil in se nisem več priganjal. Raje se užival v tekmi. V cilj sem prišel s časom 1:11:00, kar je za pozabo. A zmage ne pozabiš nikoli.

ODPOVED NASTOPA NA LJUBLJANSKEM MARATONU

Žal sem moral zaradi težav s stopalom odpovedati nastop na letošnjem Ljubljanskem maratonu. Nameraval sem nastopiti na državnem prvenstvu v polmaratonu, a ker sem se moral odločiti pred nekaj časa sem nastop odpovedal. Bila je to kar težka odločitev, saj poškodba ni tako huda, a bal sem se posledic po polmaratonu.

Zdravje je treba včasih dati na prvo mesto. Že nastop na Novomeškem 1/2 maratonu je bil tvegan in po njem sem imel kar nekaj težav. Ker se poškodba ni pretirano izboljševala, s prijavo pa je bilo tudi zaradi državnega prvenstva treba pohiteti.

Letošnja sezona je bila dobra. A ne spet tako, kot bi si sam želel. Imel sem občutek, da sem bil bolje pripravljen, kot pa sem to dokazal na tekmovanjih.

LETOŠNJI ČASI

RAZDALJAČASTEKMOVANJE
3.000m8:21.35 Celje DP
5.000m14:51.33Velenje
10.000m30:14Pàce, Francija
10km (cesta)29:49Berlin, Nemčija
polmaraton1:06:35Lille, Francija
maraton2:15:37Rotterdam, Nizozemska

Bom pa letos ob progi pesti stiskal za dve moji varovanki Ano Štefulj, ki bo tekla polmaraton ter Sando Šrut, ki bo tekla 10km. Poleg tega na Ljubljanskem maratonu teče kar nekaj tekačev FIT KLUBA med drugim tudi moja žena Nina, ki se bo podala na 42km progo.

LJUBLJANSKI MARATON

Kar nekaj dni je minilo, da sem lahko napisal ta zapis. Namreč takoj po Ljubljanskem maratonu sem se odpravil na priprave v Kenijo. Priprave na dolgo potovanje pa so zahtevne, dan danes moraš imeti za potovanj kup dokumentov in to je kar vzelo nekaj časa in energije. Pot je bila dolga in naporna. Zato sem se komaj danes spravil k računalniku in zapisal nekaj vtisov.

Kot sem že medijem povedal, se vesel da je bil letos zopet organiziran Ljubljanski maraton. Namreč to je vodilo teka v Sloveniji. Pri nas v Novem mestu se sicer zelo trudimo s polmaratonom, a nikoli ne bomo na ravni Ljubljanskega maratona, ki mora biti vodilo in tekaški praznik Slovenije.

Moji cilji na Ljubljanskem maratonu so bili povezani z dobrim trening nastopom in preizkusom svojih trenutnih sposobnosti. Namreč kot ste lahko prebrali v mojem prejšnji objavi http://www.primozkobe.com/tekmovanja/po-koroni/ sem imel tekaško izredno slab september in nekako se sedaj vračam v trening. Za branjenje nastopa na državnem prvenstvu v maratonu se nisem odločil zaradi načrtovanega maratona v Valenciji, ki ga bom tekel 5.12.2021. Poleg tega bi bil nastop v maratonu po tako slabem mesecu septembru blamaža.

ŠTART

Pri Nami po cca 400m je bila prednost izredno velika

Letos smo na Ljubljanskem maratonu doživeli dokaj nenavaden štart. Po Slovenski himni, ki je bila sicer predvajana zelo potiho (organizatorji se trudijo po najboljših močeh – takšne napake se zgodijo in ne smemo jih obsojati) je napovedovalec dejal: “Do štarta nas loči še pet sekund!”. Sam sem dal roko na uro in se pripravil na štart. Pištola je počila. Štartal pa sem samo jaz?!! Takoj sem pomislil, da sem štartal prehitro. A pomislil sem: “Saj je pištola počila.” Zato sem nadaljeval v svojem tempu. Noge sem imel hitre, saj sem v sredo delal kar hitre 400-tke. Skušal sem zmanjšati tempo spustil sem na 3:10 min/km in počasi odtekel klanček pri Gospodarskem razstavišču. Čakal sem naprej in pogledoval nazaj, a skupina je bila zelo daleč za menoj.

Foto: Kališče

Odločil sem se nadaljevati zastavljeni tempo. Pri stadionu v Bežigradu sem že dohitel tekače na 10km, ki so me zelo spodbujali. Presenečen sem bil nad njihovimi odzivi, saj so tudi oni tekli (očitno precej težje kot jaz) – očitno niso Ljubljanskega maratona vzeli tako resno kot jaz 😁. Po Dunajski je letelo. Zelo rad tečem po tej cesti. Res se lahko sprostiš na njej. Pri Ruskem carju, je bila že večja gužva. K sreči sta policijsko vozilo in policist na motorju naredila pot da sem lahko nemoteno tekel. Do Drenikove ceste sem se odično počutil, nato je sledil malo težji del skozi industijsko cono Šiška, kjer mi je tempo malo padel. Je pa res, da se ta del malo dviga in težko je sam narekovati tempo. V Podutiku in skozi tržnico v Kosezah sem se malo spočil in začel uživati v tekmi. Gledalci so me bučno spodbujali in mahal sem jim nazaj. Ljubljančani so pogrešali tekače na ulicah. Dobil sem veliko njihove pozitivne energije. Skozi mostec je bil najtežji del proge in tukaj sem nekako začutil težke noge.

Namreč pred tekmo sem kar dobro treniral in dvignil kilometražo. Po 12km pa se je to poznalo. Ni bilo svežine, da bi držal tempo. Kljub vsemu sem nekako prišel k sebi do Brda. Čutil sem, da se mi tehnika razpada. Da tako je, ko nisi dobro pripravljen. Ni mogoče obdržati efektivne tehnike teka, ki je najbolj racionalna in hitra. Mišice ne zdržijo naporov in tehnika postane bolj ekonomična, a tudi bolj počasna. Gledam nazaj, a ni nikogar skoraj kilometer nazaj.


PRIDRUŽI SE MI NA TEKAŠEKM KAMPU V KENIJI – VEČ…


Po cesti na Brdo in v Rožni dolini odzdravljam gledalcem in začnem uživati v tekmi. Ker vem, da nisem sposoben vrhunskega rezultata tečem v coni udobja. A kaj kmalu ugotovim, da si želim časa pod 1:07. Kako lepo bi bilo če bi bila v rezultatu 6ka – se pravi 1:06:xx. Zato pospešim in se borim, da dvignem tempo, Na Tržaški me malo narobe usmerijo, zgubim nekaj sekund nato pa nadaljujem in dvigujem tempo. Mimo filozofske fakultete divgnem tempo na 3:00. Pri baru Semafor me že pobira, a še dvigam tempo. Želim si pod 1:07. V cilj tečem in čutim koleno, ki mi nagaja že vso poletje. V cilju sem s časom 1:07:02. Uživam v trenutku.

Foto: siol.net

Mislim si. Ni slabo za dva tedna treninga na mesec pavze. Da v septembru sem pretekel le 140km in vse zelo počasi. Srečen sem.

Foto: siol.net

Če sedaj analiziram je rezultat ok. Sicer me ne bi zadovoljil, a glede na okoliščine je ok. Sposoben sem mnogo več. Aprila, ko sem tekel maraton v Sieni sem tekel dvakrat hitrejši čas. A to je le dober trening za naprej. Velja pravilo, da se ne ubij na treningu, če hočeš dobro trenirati naprej.

Sedaj sem na pripravah v Keniji, kjer se bom skušal čim bolje pripraviti na maraton v Valenciji. Žal mi zmanjkuje časa s pripravami, saj meseca septembra ne bo mogoče nadomestiti. A delam vse, kar je v moji moči, da ostanem osredotočen na trening in gledam na to kako bi napredoval. Nisem še vsega pokazal, kar lahko. Nikomur drugemu se ne rabim dokazovat, kot le samemu sebi. Sam sebi sem si največja konkurenca in izziv. Kljub temu, da delam trdo zelo uživam v tem. Vsak korak mora biti užitek. A ne dobesedno. Danes npr. sem vesel, da sem preživel težek trening. Trdo delo ni čisto užitek, a pot je prava. Ta pot je izredno trda in naporna. Ne zmorejo jo vsak. Trpeti ni lahko in to ne zmore vsak. Ta pot me osrečuje in to je najbolj pomembno.

Foto: Peter Kastelic

Za naslednje leto imam normo za nastop v maratonu na Evropskem prvenstvu v atletiki, ki bo 15.8.2022 v Münchnu. Spomladi bom odtekel en hiter maraton, kjer želim teči osebni rekord v maratonu. Potihem si želim državnega rekorda in norme za Svetovno prvenstvo v Oregonu. A to je še daleč. Korak po korak.

Moj edini sponzor, kateremu se zelo zahvaljujem.. V kolikor poznaš koga, ki bi mi pomagal na moji poti mi piši!

PO KORONI

V začetku septembra sem zbolel za Covid-19. Zbolel sem točno 12 dni po prejetem odmerku cepiva Jansen. Bolezen je potekala v lažji obliki z vročino do 37,5 in bolečinami v mišicah. Žal je bolezen prišla ravno v neprimernem času ko sem imel največ dela z Novomeškim 1/2 maratonom. Po 14 dneh sem pričel s treningi. Tekel sem dva dni in tretji dan sem dobil zopet močan glavobol. Tisti teden nisem več tekel. Po 7 dneh brez teka je bilo malo bolje in naredil sem zopet dva teka in naslednji dan naredil fartlek, ki je bil katastrofa. Pulz je bil visok, v prsih pa me je peklo. Opazil sem da me vsak tek ob povečanem naporu začne peči v prsih. Odločil sem da na Novomeškem 1/2 maratonu (NM21) ne bom nastopil, ker nisem ok in da je bolje da naredim vsaj eno stvar dobro. K (ne)sreči sem imel toliko dela z NM21 da se nisem časa obremenjevati s sabo.

Mesec september je bil najslabši mesec v letošnjem letu. Kilometrov skoraj da ni bilo. Po NM21 sem pričel s treningi in zopet dvignil kilometražo in začel z rednimi treningi. To je bil zopet stres za telo, da se zopet navadi na obremenitve. Kako hitro gre pripravljenost?!!! Imel sem občutek da imam hitrost a ne gre, težko zdržim daljše napore. Noge so hitre le dokler so sveže, potem pa vse pade. Tempi pod 3:00min/km so gromozanski napor. A z vsakim tednom/ tekom je bolje.

Prihajam nazaj v trening, a v resnici mi zmanjkuje časa. Letos sem imel cilj v Valenciji loviti celo državni rekord v maratonu, a je bilo kaj kmalu jasno da so poletne težave s kolenom in septemberska korona odpihnile te sanje. Še vedno vztrajam in treniram za maraton v Valenciji, ki bo 5.12.2021. Mislim, da je to zelo pomembno. Kljub temu da ne bom na najvišji ravni, bom skušal do takrat dobro trenirati in odteči maraton po svojih zmožnostih. V bistvu bo Valencija le en cilj do dobrega spomladanskega maratona. Moram ostati zbran in se čimbolje pripraviti na spomladanski maraton.


LJUBLJANSKI MARATON

Jutrišnji nastop na Ljubljanskem maratonu bo zanimiv. Tekel bom 21km. A v bistvu se na tekmo nisem kaj dobro pripravil. V zadnjem času sem veliko treniral, tudi počival nisem nič kaj. Zato čas ne bo v ospredju. A ko stopim na štart sem ponavadi drug človek. Veselim se nastopa in dobre tekme. Vesel sem da letos Ljubljanski maraton sploh bo. Saj je bilo lani kar žalostno, ko so vsi maratoni odpadali. Letos pa zopet oživljamo tek in “slovenski praznik teka”. Letos bodo na njem nastopili res le pravi tekači. Veselim se druženja z njimi.


Spomin na 24. Ljubljanski maraton leta 2019, ko sem postal državni prvak v maratonu. (v ozadju Simon Navodnik)
Spomin na leto 2010 in epski dvoboj s Tonetom Kosmačem. Kjer se postavil tudi rekord na 21km na Ljubljanskem maratonu 1:04:55

V PONEDELJEK NA PRIPRAVE V TOPLE KRAJE

Takoj po maratonu v ponedelejk odpotujem v Kenijo na priprave. Skušal se bom optimalno pripraviti na maraton v Valenciji. Veselim se že tekov v kratkih hlačah in treningi v skupinah s kenijskimi tekači.

NOV OSEBNI REKORD 2:13:36 NA MARATONU V SIENI

Zmaga z grenkim priokusom bi lahko rekel. Zelo sem vesel novega osebnega rekorda in drugega najhitrejšega rezultata v maratonu v slovenski zgodovini. A žal pogoji niso dovoljevali hitrejšega časa ter željene Olimpijske norme, ki je 2:11:30 in s katero bi moral podreti tudi državni rekord 2:11:50 Romana Kejžarja.

Ker je večina mestnih maratonov odpovedanih so v lovu za Olimpijjskimi normami za atlete na letališču Ampugnano pri Sieni pripravili maraton. Proga je bila speljana po letališki stezi. Najprej smo morali preteči dva kroga po 1km nato pa še 8 velikih krogov dolgih nekaj več kot 5km.

photo:

Vremenska napoveda za dan tekmovanja ni bila dobra. Dež in veter. Organizatorji so štart prestavili za pol ure na 8:00 uro zjutraj. Dež je malo ponehal a pihal je dokaj močan veter. Predvidenih je bilo več skupin s tempo tekači. Sam sem imel namen štartati s skupino za 2:11:30, a kmalu po štartu sem ugotovil, da skupine ni. Bila je le velika skupina za 2:10 v kateri sem tekel 4km in skupina za 2:13. Vedel sem, da bi lahko tek s skupino za polmaraton 1:05 lahko pomenil prehiter začetek in tudi odstop, zato sem raje tekel s skupino 2:13, ki je tekla v začetku od 3:03 -3:06min/km kar pomeni, da bi zadostovalo za čas okoli 2:11:30. Počutil sem se zelo dobro in varčeval moči v skupini. Po 17km je tempo v skupini padel. Naslednjih krog smo tekli počasneje. Na 22km je odstopil še narekovalec tempa, tako da sem ostal sam z dvema italijanskima tekačema. Tempo je padal in moral sem narekovati tempo. Pulz mi je začel rasti, saj je bil bolj z vetrom zelo zahteven. K sreči so nekaj menjav naredili tudi Italijani. Zadnji krog sem vlekel sam, italijana sem dobro navlekel in v cilj prišel v času 2:13:36.

Seveda z nastopom nisem izpolnil cilja, ki sem si ga zastavil, a kljub temu nisem bil razočaran. Bilo pa je nekaj grenkega priokusa.

S tem rezultatom sem dokazal, da po: dveh operacijah, fizioterapijah, obsevanjih noge, prilagojenem treningu na kolesu, teku v vodi, razrezanih supergah, dveh odstopih na maratonih sem sposoben še veliko več. Dokazal sem da je moja pot prava. Da so bili moji treningi pravi. Da se vse da, če se hoče in da imam talent tudi še za kaj večjega.

O tem ali bom še poskušal na maratonu v Milanu 16. maja bom še razmislil, saj je odteči še en boljši maraton v tako kratkem času zelo težko. Dal si bom 7-10 dni za razmislek. Morate razumeti, da sem moral počivati pred maratonom, moral bom počivati po maratonu, ter tudi pred naslednjim maratonom. Časa za trening praktično ne bo, zato se lahko zgodi, da mi bo forma padla ali pa da na maraton v Milano ne bom prišel dovolj spočit in svež. Vse bo odvisno od tega kako se bom regeneriral po tem maratonu.

Treba bo namreč teči 42km v tempu 3:06 min/km, a po drugi strani je to le dve sekundi hitreje na kilometer kot v Sienni.


REZULTATI: https://tds.sport/en/race/12028

https://www.rtvslo.si/sport/atletika/vrnitev-odpisanega-maratonca-enostavno-sem-strasten-tekac/576515

https://siol.net/sportal/atletika/kobe-na-drugo-mesto-slovenske-lestvice-a-brez-norme-za-oi-549860

https://www.rtvslo.si/sport/atletika/primoz-kobe-zelo-hiter-a-se-vedno-premalo-za-olimpijsko-normo/576266



DRŽAVNI PRVAK V KROSU

Prvenstvo Slovenije v krosu

Murska Sobota, 27. marec

V Murski Soboti je v organizaciji Atletskega kluba Pomurje potekalo državno prvenstvo v krosu. V članski kategoriji sta si naslova državnih prvakov na dolgi progi pritekla Primož Kobe (AK Krka) in Anja Fink (ŠD Slovan).

Foto: Peter Kastelic, AZS

Prvenstvo je potekalo v idilični kulisi Soboškega jezera s paviljonom Expano ter v lepem, sončnem, a tudi vetrovnem vremenu. Veter je novo progo s krajšim delom po pesku in dodanimi hlodi na progi še otežil. Spremljali smo pravi kros, ki pa je žal zaradi ukrepov za zajezitev epidemije potekal brez prisotnosti gledalcev.

Foto: Peter Kastelic, AZS

Tekmo sem vodil od prvega kroga do cilja. Proga je bila kar težka v primerjavi s progo, katero smo tekli na DP lani oktobra. Dodatno jo je začinil tudi veter. Skušal sem odteči čimbolje, a se je proti koncu poznala utrujenost iz polmaratona v Dresdnu.

REZULTATI

DRESDEN POLMARATON

Ta vikend sem nastopil v Dresdnu na ITELLIGENCE CITYLAUF INVITATIONAL. Nastopil sem v teku na 21 km. Ker je večina tekaških tekmovanj odpovedanih ali prestavljenih se je na štartu zbrala prava tekaška smetana. V izjemni konkurenci sem zasedel 31. mesto in s časom 1:05:13 za osebnim rekordom iz leta 2010 zaostal le za 18 sekund. Zmagal je Nemec Richard Ringer z osebnim rekordom 1:01:33.

Vremenske razmere so bile težke, poleg nizke temperature malo nad ničlo je pihal veter, ki je odnesel boljši rezultat. Jezen sem nase ker sem začel malo prehitro in potem trpel. Štartal sem nekoliko bolj v ospredju. Vsi so začeli zelo hitro. Tudi meni se je zdelo, da sem prehiter zato sem ostal med prvo in drugo skupino. Skupina se je trgala in ostal sem sam na vetru. Ko sem malo upočasnil me je skupina zadaj porabila, za zavetrje in nihče ni hotel naprej. Počutil sem se dobro za to sem prve tri kroge tekel v ospredju, kar se je kasnjej pokazalo za napako. Prehiter štart in izpostavljenost vetru je botrovala, da sem v tretjem krogu zašel v slabše počutje. Deset kilometrov smo pretekli v času 30:25, kar je bilo po planu, a počutje je bilo slabo in to je bil slab obet za drugi del tekme. Na začelju skupine sem se skušal regenerirat in nekako priti k sebi, a skupina je še pospešila tempo, jaz pa sem s težavo držal skupino. Vedel sem, da v kolikor spustim skupino nimam nikakršnih možnosti za dober rezultat, zato sem v ozadju zelo trpel. Pihalo je zelo močno z vseh smeri. Zavetrja skoraj ni bilo. Tekli smo zelo neenakomerno, kot nekakšen fartlek. Proti vetru od 3:05-3:10 z vetrom okoli 2:55. In prav tek z vetrom mi je bolj škodil, kot proti vetru, saj je bilo to zame prehitro. Tek v krogih je bil ok, a proga sploh v kombinaciji z vetrom ni omogočala sproščenega teka. Veter nas je dodobra prezebel in mišice so postajale trde.

Ne iščem izgovorov, a moj plan je bil teči osebni rekord. Vem, da sem bil sposoben teči vsaj kakšno minuto hitreje in da imam to v nogah. Res je da sem v zadnjih dveh tednih treniral zelo veliko saj je maraton že čez 3 tedne. In sigurno na tekmi nisem bil spočit.

Kljub temu vem, da sem dobro pripravljen ter da življenje niso samo zmage, ampak tudi porazi in prav v njih se največ naučimo. Čeprav tej tekmi ne morem ravno reči da je bila porazna.

Ta vikend me čaka še nastop državnem prvenstvu v krosu, nato pa 11. aprila maraton v Sienni, kjer bom skušal teči normo za Olimpijske igre. Naloga ne bo lahka, saj bo potrebno teči nov državni rekord v maratonu 2:11:30. Verjamem, da sem tega sposoben, a naloga ne bo vse prej kot lahka.


REZULTATI

https://laufszene-sachsen.de/index.php?id=1993


POSNETEK POLMARATONA

Moja športna pot ni financirana z nobene zveze ali kluba. Vse kar mi pomagajo so moji sponzorji. HVALA JIM!

POKALNI PRVAK NA 5.000m

Na atletskem pokalu Slovenije sem se odločil za polni program. Nastopil sem na 5.000m in 3.000m. Prvi dan je potekal tek na 5.000m. Na štartni listi sta bila poleg mene favorita še Timotej Bečan in Jan Brešan. Na ogrevanju sva se z Janom zmenila za narekovanje tempa, tako da vsak vleče en kilometer. Začela sva za 70′ na krog, kar je tempo 2:55min/km. Prvi kilometer je vlekel Jan in vse je šlo po planu, 2km sem vlekel jaz. Timoteju je bilo prehitro zato je odpadel. 3km je šel na čelo zopet Jan Brešan. Občutek sem imel, da bi lahko tekel hitreje, a sem med 3km in 4km padel manjšo krizo, ki je hitro minila. Nisem bil preveč svež. Kljub temu sem dodajal in počasi sem se odlepil od Jana. V zadnjem krogu sem imel lepo prednost in lepo sem pretekle do cilja. Zadnji km je bil zopet hiter 2:50min/km. Rezultat 14:43 je bil ok, a pričakoval sem rezultat okoli 14:35. Po tekmi sem ugotavljal, da je bil zadnji trening preintenziven in se nisem dovolj spočil do tekme.

Nič! Treba se je bilo dobro spočiti in drugi dan dati vse od sebe. V nedeljo sem bil kar podrt, a sem se nekako sestavil do večera. Največje vprašanje je bilo ali naj nastopim v šprintericah ali v copatih. Odločil sem se da tečem v copatih. Tveganje poškodbe ali kakšne težave, zaradi nevajenosti teka v šprintericah ne bi bilo dobro. Namreč letos sem z njimi tekel le na enem krajših treningov. Tek na 3.000m je bil taktičen. Štartali smo zelo počasi, tekli počasi, dvignili tempo, in spet počasi in tako naprej. Bilo je veliko prerivanja in tudi živčnosti. Odločil sem se za tek v ozadju, saj sem bil na začetku zaprt na notranji stezi. Tekel sem nekje na 7. poziciji. Bil sem preveč zadaj. Spremembe mi niso ustrezale. Noge sem imel neodzivne. Tudi jaz sem taktiziral in hranil moči v pospeševanjih tako, da sem pospeševal bolj počasi in čakal na ciljni šprint. 700m pred ciljem je pospešil Jan Kokalj, ker je bil tako spredaj sploh nisem videl da je pospešil. Tudi mi smo pospešili. Šlo je na moč. Uspel sem prehiteti dva tekmovalca, v ciljnem šprintu pa še Tobija Gabrščka. Če bi šprintal prej bi ujel tudi Matijo Rizmala. Zasedel sem 4. mesto s časom 8:41.

Taktika teka na 3.000m mi definitivno ni ustrezala, a bil je dober trening. Zadovoljen sem s tem, da sem zmagal na 5.000m in solidno nastopil na 3.000m.

ZMAGA NA 17. ORMOŠKEM ULIČNEM NOČNEM TEKU

Ormoški nočni tek in tudi Ormoški polmaraton imata lepo tradicijo. Vsako leto v Atletskem klubu Ormož pripravijo dva lepo obiskana teka. Letošnji Ormoški nočni tek je imel eno najmočnejših konkurenc do sedaj (včasih so vabili tudi kenijce). Zopet se je na štartu pojavila dobra slovenska konkurenca. Poleg mene še Rok Puhar, Mitja Krevs, Matija Rizmal, Blaž Orešnik, Tadej Grilc, Miha Povšič,…. V ženski konkurenci pa Zita Kacser (Madžarska olimpijka), Breda Škedelj AK Krka, Lea Haler iz AK Sevnica.

Proga je bila zelo razgibana. Tek pa je bil zelo taktičen. Sprva nihče ni hotel vleči, tako sem na začetku znašel sam na čelu. Tekli smo relativno počasi. V drugem krogu smo se popolnoma ustavili. Nato sem malo dvignil tempo a ne preveč. Zopet smo se ustavili. Takrat je napadel Rok Puhar in tretji krog smo odtekli zelo hitro. Tudi prvo polovico četrtega kroga smo tekli hitro potem pa je šlo zopet malo počasneje. Peti krog je imel enakomeren tempo a ni bil prehiter. Tekel sem na 3. poziciji, za Rokom in Mitjo. Zadnji krog je prišel kar nekako hitro. Vedel sem da bo šprint, saj smo se bolj gledali kot tekli. V zadnjo dolino cca 400m pred ciljem sem malo dodal, da pridem na dobro pozicijo v zadnji ovinek. Prehitel sem Roka in z ramo ob rami z Mitjo prišel v zadnji ovinek. Bil sem na zunanji strani in torej slabši poziciji. Dobro sem se nagnil v ovinek, in ga dobro izpeljal. Mitjo je bolj odneslo ven, tako da sem lahko začel s šprintom po notranji strani, še vedno sem bil korak ali dva zadaj. Presnetljivo sem imel največ moči v nogah in suvereno dobil šprint.

Definitivno se poznajo sadovi dela s Srdjanom Djordjevičem s katerime delava na fizični pripravi, tehniki in tudi hitrosti. Naslednja tekma bo Atletski pokal Slovenije 4.7.2020 v Ljubljani , kjer bom nastopil v disciplini 5.000m.

REZULTATI