TEST ASICS – NOVABLAST

Asics Novablast je copat katerega sem čakal celotno preteklo zimo. Želel bi si ta test oziroma mnenje napisati že prej, a mislim, da bo ocena po 425km pretečenih v njih še boljša.

Definitvno je to najbolj odbojen copat, ki nudi največ odboja od podlage. Zakaj odboja. Velikokrat se pogovarjamo o blaženju. Tukaj pa je govora o odboju. Saj je glavna značilnost tega copata odzivnost oziroma odbojnost. Je zelo lahek copat, saj je njegova teža le 260 gramov, kar če upoštevate vso glomaznost in debelino podplata pod peto je to zelo malo.

Kako izgleda copat po 425km

IZJEMNA ODBOJNOST, ODZIVNOST, VRAČANJE ENERGIJE

TEŽA: 260g, PADEC PETA PRSTI 10mm

TEKAŠKI SLOG: PETA, SREDNJI DEL in PREDNJI DEL STOPALA

OPTIMALEN TEMPO 3:45min/km

PODLAGA: CESTA

OPTIMALNA TEŽA: pod 90kg

STOPALO: Srednje široko in široko stopalo

Zame je to eden najboljših Asicsovih copat. In že ko sem januarja gledal teste copat v katerih so preizkuševalci dejali “asics naredi več takih copat” sem vedel, da je to copat zame.

To je copat za urejene podlage, saj je podplat praktično brez profila, narejen je za hitrost, saj spada v raztred t.i. FEEL FAST copatov. Za tek po gozdovih, blatnih potek bi ga odsvetoval. Obujte druge bolj primerne copate. Od klasičnih tekmovalnih copat se razlikuje v tem, da ima veliko več blaženja oziroma pene pod vašim podplatom. Zaradi tega malo trpi stabilnost, in bi ga malo manj priporočal tekačem, ki imajo težave s pronacijo.

Tako zgleda podplat copata Novablast po 425km pretečenih kilometrih. Praktično ni vidnih deformacij.

Nova FLYTE FOAM pena je ena nova Asicsova pena, ki nudi največji odboj od vseh vrst Asicsovih pen. Moja edina skrb je bila, da se bo pena ob uporabi hitro sploščila in da copat ne bo tako odziven, kot je bil na začetku. No to se ni zgodilo. Lahko rečem, da je copat prvih 500km deloval odlično. Dostikrat sem imel težave, ker mi je v teh copatih preveč “letelo” in so tako tudi dolžine bile zelo hitre.

Veliko svojim tekačem sem priporočil copat. Prav vsi jih zelo hvalijo in so izredno zadovoljni z njimi. Še največ težav so imeli tisti s pronacijo stopala. Sicer večjih težav ni bilo, a videl sem, da so bolj obremenjevali copat na notranjem delu in se je med tekom zvračalo stopalo bolj navznoter. Opozoril bi tudi da bi mogoče znali imeti tudi tekači z zelo ozkim stopalom, saj je copat zelo prostoren v predenjem delu.

Če bi me kdo vprašal kateri izmed Ascisovih stabilnih copat bi mu priporočal bi mu odvrrnil da ASICS NOVABLAST!

Ascis Novablast je izjemen copat. To je copat nove generacije copat. Priporočam ga vsakomur, ki še ni okusil nove generacije copat, katera se je zgodila po projektu SUB 2 HOURS. Za marsikaterega tekača bi bil lahko ta model tudi primeren kot tekmovalni copat – tudi za maraton. Zakaj za maraton? Namreč zaradi debeline podplata in pa tudi izrednega blaženja “ne uniči” noge tako kot klasičen tekmovalni copat. Zaradi svoje udobnosti in pa tudi odzivnosti je praktično primeren za vse vrste treningov. Primeren je tako za izteke, tempo teke, dolžine, distance kot tudi tekmovanja. Praktično je to najbolj vsestranski Asicsov copat.

NAKUP:

https://www.intersport.si/asics-nova-blast-moski-tekaski-copati-477220

TEST ASICS – DS Trainer 25

Gel DS Trainer se je letos vrnil že s svojo 25. izdajo. Zmagovitega konja se ne menja pravijo pri Asicsu! DS trainer je že vrsto let eden najbolje prodajanih in prepoznavnih Asics copatov, saj ga izdelujejo že 25 let.

Ime samega copata mogoče malo zavaja. Saj je to bolj tekmovalni, kot trening copat, ki pa se od ostalih tekmovalnih copat razlikuje potem, da ima malenkost več blaženja ter omogoča tudi tek preko pete. Tekmovalci ga uporabljamo tudi kot trening copat, saj je občutek zelo podoben tekmovalnemu copatu.

Glavna lastnost DS trainerja je stabilnost. V tekmovalnem razredu je eden redkih copat, ki sploh ima oporo na notranji strani, ki služi velika pomoč pronatorjem.

Če bi moral opisati DS Trainer 25 bi izbral besede:

IZJEMNO PRILEGANJE, ODZIVNOST, HITER LAHEK COPAT.

TEŽA: 255g, PADEC PETA PRSTI 8mm

TEKAŠKI SLOG: PETA, SREDNJI DEL in PREDNJI DEL STOPALA

OPTIMALEN TEMPO 3:45min/km

PODLAGA: CESTA, MAKADAM,

OPTIMALNA TEŽA: pod 80kg

NOVOSTI

Na pletenem zgornjem delu je nekaj rahlih popravkov, vendar čevelj ostaja razmeroma nespremenjen glede na veliko prenovo, ki so jo imeli lani s 24. izvedbo.

Asics je nadaljeval z izboljšanjem zgornjega dela čevlja, ki je zdaj kombinacija pletene mrežice z majhnimi zračnimi luknjami za večjo zračnost. Sprva sem mislil, da se bo mrežica nekoliko raztegnila, vendar temu ni bilo tako, saj se čevelj po 250km še vedno tesno prilega. Lahek material oblikovane obloge nogavic pomaga, da je copat udoben in omogoča, da se stopala širijo.

Če za običajne teke uporabljate klasične trening copate z visokim blaženjem, boste morda želeli razmisliti o hitrih copatih za trening tekmovalnega tempa. Ima “podvozje” tekmovalnih copat je lahek in zato idealen za hitrostne treninge, fartleke tempo teke in tekmovanja.

Čevelj se dobro obnaša tako v suhem, kot v deževnem vremenu , vendar s tem copatom tako kot pri skoraj vseh drugih copatih vaše noge po teku v dežju ne bodo popolnoma suhe.

PODPLAT

Copat je bil po 150km še kot nov.

Vmesni podplat uporablja lastno peno Asics, FlyteFoam Lyte. Pristop z dvojno gostoto se uporablja za podporo pronaciji z gostejšo peno na medialni strani. Peta ima na petnem delu gel za dodatno absorpcijo udarcev. Flytefoam pena je zelo gosta in na otip trdna. Je eden trdnejših vmesnih podplatov. Podplat je resnično tisto, zaradi česar je čevelj zasijal. Ogromno je oprijema in nikoli se nisem počutil, kot da bi bil v kakršnih koli vremenskih dogodkih brez nadzora.

Zaradi 8 mm padca sem pristal večinoma na prednjem delu stopala. Gostejša medialna stran pomaga, da noga ne uhaja preveč iz nadzora, vendar se nikoli nisem počutil, da bi imel preveč stabilnosti. Pri pristanku je trd tekmovalen občutek, ki sili nogo h kratkem kontaktnem času s tlemi. Za kar morajo biti noge navajene. Ob dvigu noge naprej pa je lahkoten občutek, ki se odraža v dolgem koraku in dolgi fazi leta.

BLAŽENJE

Oblikovan vložek Asics GEL-DS Trainer 25 je zasnovan tako, da sledi naravni obliki stopala, kar zagotavlja dober stik s tlemi in nadzor koraka. Tehnologija GEL zadnjega stopala daje dober odboj pri udarcu s peto in tako zmanjšuje vpliv koraka na telo. Hkrati tehnologija vmesnega podplata FLYTEFOAM skupaj z 8-milimetrskim padcem vmesnega podplata oblikuje gladek prehod med udarcem stopal na nogo, zato se boste znašli pri prehodu s pristanka na peto na pristanek na sredino in pred nogo.

S spreminjanjem točke udarca s tal v tla se bodo aktivirale druge mišice in lahko boste doživeli, da vas bo mečne mišice na začetku rahlo bolele. Vendar bo to izginilo, ko se boste navadili trenirati v tem lahkem čevlju.

VRHUNSKO PRILEGANJE IN STABILNOST

Asics je nadgradil opetnik, ki zdaj tesneje ovija peto in daje večjo stopnjo stabilnosti, saj ta zdaj daje večjo stabilnost med tekom. Majhna opora na notranji strani Asics GEL-DS Trainer 25 pomaga preprečevati preveliko pronacijo. Ta opora ni tako velika, kot včasih, saj tudi Asics sledi trendu, da je te opore čedalje manj. Ta čevelj je namenjen tekačem z blago do zmerno prekomerno pronacijo, vendar ga po mojem mnenju nevtralni tekači, kot jaz lahko enostavno in varno uporabljajo.

Zgornji del je pleten material, ki se je sprva čutil preveč oprijemljiv in trd. Kalup copata je ožji – bolj tekmovalni in tako primeren za tekače z normalno širokimi oziroma ozkimi stopali. Tekmovalni copati so praviloma ožji in se bolj prilegajo nogi.

VZDRŽLJIVOST

Copat je po 150km minimalno obrabljen. Vendar bi opozoril, da copat sodi v kategorijo hitrih copat, kjer življenjska doba copata ni tako dolga, kot pri normalnih treninških copatih. Copat vam bo po pretečenih 400km zgledal kot nov, brez vidnih poškodb, vendar blaženje (in pa tudi odzivnost) ne bo taka kot bi pričakovali, zato je smiselno copate menjati kmalu. Noge vam bodo hvaležne. Po tekih pa boste tudi manj utrujeni in boste lahko trenirali bolje in več.

ZAKLJUČEK

Asics GEL-DS Trainer 25 je odličen lahek copat za tekača, ki želi treningu dodati hitrost. 8 mm padec pete zagotavljata odziven hiter občutek in gladek prehod koraka.

ASICS DS TRAINER 25 bi pripočal vsem tistim tekačem, ki iščejo hitrejši copat ali se prvič spopadajo s tekmovalnimi copati. Nujno je imeti pred tem vsaj par trening copat. Asics DS trainer je vadbeni tekaški pripomoček za hitre teke in tekmovanja in ne kot osnovni tekaški copat. Zato je nujno, da z njim trenirate le 1x do največ 2x tedensko.

Veliko tekačev išče univerzalne tekmovalne copate za manjša tekmovanja, ki potekajo po neurejenih površinah. DS Racer ima brez dvoma eden najboljših oprijemov copata na tržišču v tekmovalnem razredu. Oprijem je čista 10ka.

V kolikor ste rekreativni tekač priporočam, da uporabo takega lahkega tekaškega copata postopoma vključite v svoje običajne treninge, da se izognete bolečim gležnjem in celo preobremenitvi v začetku. Praviloma lahko tak copat uprabljate enkrat tedensko, bodisi na hitrih treningih ali tekmovanjih.

Dobremu rekreativcu bi priporočal ta copat tudi za maraton ali pomaraton. Tistim, ki pa se srečujete prvič s hitrejšimi copati pa bi copat priporočal za tekmovanja do 10km.

PREDNOSTI

Dobra odzivnost, hiter prenos na prednji del stopala. Ravno pravšnja mera stabilnosti.
Udoben pleteni zgornji del. Vrhunski podplat, ki je primeren tudi za brezpotja. Nudi veliko oprijema zlasti če je cesta mokra in spolzka!

PRIMERJAVA Z OSTALIMI COPATI

ASICS GEL – DS Trainer 25 se lahko primerja z: Brooks Ravenna, Saucony’s Liberty ISO, Adidas adizero adios 4, linija New Balance 1500, Nike epic react Flyknit 2.

ZA KOGA DS TRAINER MANJ PRIMEREN

  • za tekaške začetnike
  • za tekače s široko nogo in visokim stopalnim lokom
  • manj je primeren za supinatorje – njim raje pripročam Dynablast ali Novablast
  • za težke tekače nad 85kg

ZALOGE IN NAKUP

Zaloge tekmovalnih copat so v trgovinah močno omejene, zato teh copat ne boste našli v manjših trgovskih centrih, saj so te copati namenjeni pravim tekaškim entuziastom. Veliko lažje te copate naročite preko spleta, ali obiščete katero od večjih tekaških trgovin v Ljubljani ali Mariboru. V kolikor pa nimate poti v večja središča, da copat preizkusite pa si lahko v vaši najbližji trgovini naročite copat, in ga pred nakupom preizkusite. V kolikor vam številka ni prav pa lahko brezplačno zamenjate številko.

https://www.intersport.si/asics-gel-ds-trainer-25-moski-tekaski-copati-477212

MITING LJUBLJANA – MEMORIAL MATICA ŠUŠTERŠIČA IN PATRIKA CVETANA

Spet miting in 3.000m. Tokrat v zelo močni konkurenci. V bistvu je bila to najmočnejši tek na 3.000m na mitingih v Sloveniji od leta 2010 odkar tekmujem. K temu so prispevali tudi slovenski mladcim, ki tečejo veliko boljše čase kot včasih. Trenutno je 3.000m disciplina, ki je najbolj konkurenčna disciplina na srednjih in dolgih progah.

če bi k temu seznamu dodali še: Rizmala, Krevsa, Puharja, Bečana, … bi bila konkurenca res huda.

V zadnjih tednih sem kar dodal malo hitrosti in treniral v hitrejših tempih in to se je poznalo tudi na tekmi. Prvi kilometer 2:45min/km, kar hitro a ni bilo še utrujenosti.

Drugi kilometer 2:50 min/km in De Marchi ter Kokalj sta pridobila nekaj metrov prednosti.

Zadnji kilometer 2:50min/km in rezultat 8:25, kar je moj drugi najhitrejši rezultat na 3.000m. Nimam kaj kot biti zadovoljen, čeprav ostaja malo grenek priokus, da v zadnjem krogu nisem preveč borbal in izvlekel kakšno sekundo.

POKALNI PRVAK NA 5.000m

Na atletskem pokalu Slovenije sem se odločil za polni program. Nastopil sem na 5.000m in 3.000m. Prvi dan je potekal tek na 5.000m. Na štartni listi sta bila poleg mene favorita še Timotej Bečan in Jan Brešan. Na ogrevanju sva se z Janom zmenila za narekovanje tempa, tako da vsak vleče en kilometer. Začela sva za 70′ na krog, kar je tempo 2:55min/km. Prvi kilometer je vlekel Jan in vse je šlo po planu, 2km sem vlekel jaz. Timoteju je bilo prehitro zato je odpadel. 3km je šel na čelo zopet Jan Brešan. Občutek sem imel, da bi lahko tekel hitreje, a sem med 3km in 4km padel manjšo krizo, ki je hitro minila. Nisem bil preveč svež. Kljub temu sem dodajal in počasi sem se odlepil od Jana. V zadnjem krogu sem imel lepo prednost in lepo sem pretekle do cilja. Zadnji km je bil zopet hiter 2:50min/km. Rezultat 14:43 je bil ok, a pričakoval sem rezultat okoli 14:35. Po tekmi sem ugotavljal, da je bil zadnji trening preintenziven in se nisem dovolj spočil do tekme.

Nič! Treba se je bilo dobro spočiti in drugi dan dati vse od sebe. V nedeljo sem bil kar podrt, a sem se nekako sestavil do večera. Največje vprašanje je bilo ali naj nastopim v šprintericah ali v copatih. Odločil sem se da tečem v copatih. Tveganje poškodbe ali kakšne težave, zaradi nevajenosti teka v šprintericah ne bi bilo dobro. Namreč letos sem z njimi tekel le na enem krajših treningov. Tek na 3.000m je bil taktičen. Štartali smo zelo počasi, tekli počasi, dvignili tempo, in spet počasi in tako naprej. Bilo je veliko prerivanja in tudi živčnosti. Odločil sem se za tek v ozadju, saj sem bil na začetku zaprt na notranji stezi. Tekel sem nekje na 7. poziciji. Bil sem preveč zadaj. Spremembe mi niso ustrezale. Noge sem imel neodzivne. Tudi jaz sem taktiziral in hranil moči v pospeševanjih tako, da sem pospeševal bolj počasi in čakal na ciljni šprint. 700m pred ciljem je pospešil Jan Kokalj, ker je bil tako spredaj sploh nisem videl da je pospešil. Tudi mi smo pospešili. Šlo je na moč. Uspel sem prehiteti dva tekmovalca, v ciljnem šprintu pa še Tobija Gabrščka. Če bi šprintal prej bi ujel tudi Matijo Rizmala. Zasedel sem 4. mesto s časom 8:41.

Taktika teka na 3.000m mi definitivno ni ustrezala, a bil je dober trening. Zadovoljen sem s tem, da sem zmagal na 5.000m in solidno nastopil na 3.000m.

ZMAGA NA 17. ORMOŠKEM ULIČNEM NOČNEM TEKU

Ormoški nočni tek in tudi Ormoški polmaraton imata lepo tradicijo. Vsako leto v Atletskem klubu Ormož pripravijo dva lepo obiskana teka. Letošnji Ormoški nočni tek je imel eno najmočnejših konkurenc do sedaj (včasih so vabili tudi kenijce). Zopet se je na štartu pojavila dobra slovenska konkurenca. Poleg mene še Rok Puhar, Mitja Krevs, Matija Rizmal, Blaž Orešnik, Tadej Grilc, Miha Povšič,…. V ženski konkurenci pa Zita Kacser (Madžarska olimpijka), Breda Škedelj AK Krka, Lea Haler iz AK Sevnica.

Proga je bila zelo razgibana. Tek pa je bil zelo taktičen. Sprva nihče ni hotel vleči, tako sem na začetku znašel sam na čelu. Tekli smo relativno počasi. V drugem krogu smo se popolnoma ustavili. Nato sem malo dvignil tempo a ne preveč. Zopet smo se ustavili. Takrat je napadel Rok Puhar in tretji krog smo odtekli zelo hitro. Tudi prvo polovico četrtega kroga smo tekli hitro potem pa je šlo zopet malo počasneje. Peti krog je imel enakomeren tempo a ni bil prehiter. Tekel sem na 3. poziciji, za Rokom in Mitjo. Zadnji krog je prišel kar nekako hitro. Vedel sem da bo šprint, saj smo se bolj gledali kot tekli. V zadnjo dolino cca 400m pred ciljem sem malo dodal, da pridem na dobro pozicijo v zadnji ovinek. Prehitel sem Roka in z ramo ob rami z Mitjo prišel v zadnji ovinek. Bil sem na zunanji strani in torej slabši poziciji. Dobro sem se nagnil v ovinek, in ga dobro izpeljal. Mitjo je bolj odneslo ven, tako da sem lahko začel s šprintom po notranji strani, še vedno sem bil korak ali dva zadaj. Presnetljivo sem imel največ moči v nogah in suvereno dobil šprint.

Definitivno se poznajo sadovi dela s Srdjanom Djordjevičem s katerime delava na fizični pripravi, tehniki in tudi hitrosti. Naslednja tekma bo Atletski pokal Slovenije 4.7.2020 v Ljubljani , kjer bom nastopil v disciplini 5.000m.

REZULTATI

MARIBOR 5KM CHALENGE

Prva tekma letne po korona času je bila dobrodošla popestritev dolgega obdobja treninga med korono.

Aprila, ko sem imel načrtovan polmaraton v Berlinu in maraton na Dunaju sem bil v top formi. Na treningih mi je letelo in v primeru, da bi se spočil verjamem, da bi lahko odtekel zelo hitre čase. Delal sem dolge treninge tudi 37km in naporne hitre treninge. Organizatorji so vse odpovedovali ali prestavljali na jesen. Nobene tekme ni bilo na vidiku, pa tudi sam se postal malo utrujen. Zato sem se odločil da nima smisla in da spustim v treningu ter se raje pripravim na jesen. Po nekaj tednih lahkotnega treninga sem začel s treningi in imel najprej težave z zategnjeno desno mečo in nato še z levo. Maj je bil treninško zelo slab. Končno sem sestavil nekaj dobrih tednov in že je sledilo povabilo na postavljanje državnega rekorda na cesti na 5km. Najprej sem se malo obotavljal, ampak dober trening sem definitvno rabil. Na tekmi pa se lahko zgodi marsikaj.

Zelo vesel sem, da so se organizatorji potrudili in na štart povabili močno konkurenco. Letos smo zelo dobri vsi. Že nekaj let ni bilo toliko izenačenih atletov na 3km in 5km.

Na štartu smo imeli res dobre pogoje. Popolno brezvetrje in ugodno temperaturo. Štart je bil hiter. Prehiter 2:37min/km je bil najhitrejši tempo. Tempo je diktiral Rok Puhar. Prvi km v 2:49 je bil vsaj zame mnogo prehiter. Bilo mi je težko ob hitrem začetku. Tudi drugi kilometer za 2:55 ni bil lahek zaradi hitrega prvega. Po njem pa smo tekli čedalje počasneje. Mislil sem, da je to del taktike Roka Puharja, da noče vleči, a na koncu se je izkazalo da mu je najbrž že težko, saj je odstopil na 4km. Ustavili smo se. Začel sem se dobro počutiti. S težavo sem tekel tako počasi Tretji kilometer je bil 3:01, četrti 3:03.

Na 4km sem se odločil, da bom napadel. Napadel sem zelo močno. Odpadel je Puhar in kasneje tudi Rizmal. Mitja je še držal. A bilo mu je tudi težko. Analiza je pokazala, da ko sem napadel sem tekel pod 2:30 nekaj sekund, če je GPS podatkov moč verjeti. Kasneje je hitrost malo padla zaradi prečkanja krožišča, kjer je malo padla hitrost in pa kasneje, kjer me je malo zmanjkalo za dober finiš. Ko je Mitja napadel se nisem dobro odzval, kasneje sem ga mogoče celo malo dohitel. Mitja ima večjo zalogo hitrosti in ga te hitrosti tako ne utrudijo kot mene v katerih manj treniram. Na koncu je bila zakisanost tako velika da sva samo molila da bova uspela preteči do cilja. Noge se niso mogle več premikati.

S tekmo sem zadovoljen, saj sem prišel po dober trening. Vedel sem, da je najbrž Mitja na tej razdalji trenutno hitrejši, saj kar nekaj treningov narediva tudi skupaj. Ni me sram priznati, da je nekdo boljši. A tudi 14:42 za prvi rezultat v sezoni ni slabo, sploh če računamo, da je moj osebni 14:30 ter da smo od 2. do 4. izgubili sekunde, ki bi pomenijo, da bi lahko tekla okrog 14:30. Skratka obeta se nam zanimiva atletska sezona. Z Atletskim pokalom slovenije ter državnim prvenstvom, kjer bodo zopet obračuni na 5.000m.

REZULTATI

MARATONEC V PODALJŠKU

INTERVJU NEDELO 15.5.2020, Novinar: Grega Kališnik

Stari ste 38 let, na kateri točki krivulje je vaša kariera maratonca?

V mladosti sem treniral nogomet, nato sem šel na Fakulteto za šport in začel teči zase. Spoznal sem, da sem zelo dober, leta 2008 sem kot rekreativec tekel trikrat na teden ter odtekel odličen maraton v Berlinu (2:29:23). V svojo ekipo me je povabil Roman Kejžar in januarja leta 2010 sem začel resno trenirati. Tisto leto sem maraton že pretekel v času 2.17, leto pozneje 2.16, v letu 2012,  ko sem nastopil olimpijskih igrah v Londonupa pa že 2.14. Potem so se začele poškodbe, najprej sem se zdravil konservativno, potem operiral eno, nato drugo nogo, petnico. In zdaj, ko je končno okej …

… je pa pritekla korona.

Ja. Moja kariera naj bi potekala do letošnjih olimpijskih iger, zdaj jo bom podaljšal do leta 2021 in poskusil doseči olimpijski igre. Vem, da bo za to treba teči zelo zelo hitro, cilji so visoki, vedno so bili, ampak to me žene naprej.

Kdaj ste bili rezultatsko, zmogljivostno najviše?

Zagotovo aprila 2012, ko sem v zelo slabih pogojih, v vetru, postavil normo, 2.15 za London. V boljših razmerah bi tekel minuto, dve hitreje, a uvrstitev na OI je bila bistvena. Takšnih rezultatov odtlej nisem dosegel, a kljub letom sem prepričan, da sem tega še sposoben, izboljšati svoje najboljše izide. Telo se dobro odziva na napore. Na nek način se ves čas vračam. Začel sem veliko delati tudi na fizični pripravi s Srdjanom Djordjevićem, veliko bolje mi gre, lažje delam treninge, lepše tečem, ogromno mi je pomagal. Vsa ta preventiva pred poškodbami je zelo pomembna.

Kaj ste sicer načrtovali za letošnjo sezono?

Na Dunaju sem hotel odteči nekak maraton vrnitve, pod 2.20, ker sem vedel, da norme za Tokio, 2.11.30, ne bi dosegel. Želel sem se koncentrirati na EP v Parizu, kjer naj bi bil, zaradi olimpijskih iger, polmaraton. A tudi Pariz je odpovedan.

Koronavirus vam je veliko vzel, a omogočil nov naskok na Tokio 2021?

Ves čas spreminjam načrte. Decembra je bila v ospredju uvrstitev na Olimpijske igre, skušal bi jo doseči po rang lestivach s kakšno uvrstitvijo na maratonu zahtevane ravni, a se je tudi to podrlo, ko je bilo jasno, da je normo izpolnilo več kot 80 tekačev. Potem sem se preprogramiral za Pariz, zdaj pa ne vem, če jeseni sploh bo kakšen maraton.

Miran Kovačič s.p., Rozmanova ulica 3, Novo mesto, 041 828 760

Kako je teči, trenirati brez cilja?

Spoznal sem, da se lahko malo bolj sprostim, v ozadju ni stalnih pritiskov. V tem času skušam čim več narediti, ustvariti neko bazo, da bi ob vrnitvi na tekmovanja čim več pokazal. Januarja, februarja, sem bil en mesec tudi na treningu v Keniji.

Stadiona za trening ni.

Stadiona ni bilo, zdaj je že. 

Kaj maratoncu manjka, če ni atletske steze?

Zelo veliko sem treniral na cesti, ko je bila najhujša koronakriza, sem tekel po gozdu, živim v lepem okolju, v vasici Potov vrh pri Novem mestu, kjer je veliko narave, poti, moj trening ni trpel. Hitrost sem vadil na cesti, kar ni povsem enako kot na stadionu. Vadba za moč se delal doma, saj veliko delam z lastno težo. Pogrešal pa sem družbo. Veliko laže je trenirati v skupini.

Samo s tekom po gozdu lahko vzdržujete vrhunsko formo maratonca?

Maratonski tekači smo bili s koronakrizo najmanj hendikepirani. Vse smo lahko delali v svoji občini, malo sem se moral potruditi, da sem našel dovolj ravnih cest, veliko tečem ob Krki, saj je okoli Novega mesta kar razgibana pokrajina.

Živite od teka?

Živim od teka, a ne zgolj od profesionalnega. Želel bi si, da bi bilo drugače, a v Sloveniji za to ni pogojev, jih ni bilo in, se bojim, da jih nikoli ne bo. Tudi ko si na visoki ravni, evropska, svetovna prvenstva, olimpijske igre, atletika je tako množičen šport, da s 30. mestom  na EP ne prideš v nobeno kategorizacijo, ki bi omogočala državno službo. Na boljšem so manj razviti športi, kjer je lažje odnesti kakšno medaljo ali visoko uvrstitev. Atleti smo tozadevno v težjem položaju.

Kaj torej počnete poleg teka?

Imam tekaški klub, vadbeno skupino, približno 90 članov, od katerih jih 50 redno vadi po mojih programih. Zadnji dve leti organiziram novomeški polmaraton, transformacija wannabe profi tekača v poslovne vode še vedno poteka (smeh).

Kaj je s slovenskim maratonom? Če gre pri Afričanih za naravne danosti, pa saj vodilne maratonce imajo tudi kje v Evropi?

V Sloveniji profesionalnega maratona ni. Ni okolja, ki bi spodbujal rast. Maraton zahteva 13, 14 treningov na teden, dvakrat na dan, 120-odstotno predanost. Maraton poteka v kasnejših letih, uspeh ne pride čez noč, moraš biti preskrbljen, od nečesa živeti. Če imaš dva otroka in delaš ne more biti vrhunskih rezultatov, saj zmanjka časa za trening in najpomembnejšo regeneracijo.

Premalo je trenerjev, tudi oni odnehajo, ker ni sredstev. Če bi bilo to zagotovljeno, bi bilo že veliko. Potem pa sledi še strokovna podpora. Pri meni je bil glavni problem, da nisem bil miren, spraševal sem se, kako bom preživel dva otroka, odplačal kredit za hišo. Kolesar Gorazd Štangelj mi je nekoč rekel, da je v svojem klubu plačan, da počiva. Jaz pa moram med dvema treningoma delati. Kaznovan si s pregorelostjo, poškodbami … Prepričan pa sem, da talente imamo, le najti in izbrusiti jih je treba.

Torej, kot tekač imate ta trenutek v mislih?

V Sloveniji je fama, da ta čas nihče ni sposoben deset kilometrov preteči pod 30 minutami. Da maratonci nismo dovolj hitri. Leta 2011 sem to mejo zgrešil za 11 sekund (30:11) na državnem prvenstvu. le 12 dni po maratonu. Imam tudi rezultat pod pol ure, a ne vemo, morda je bila tam proga krajša.

Bo šlo za stadionski naskok?

Ker tekem verjetno ne bo, se bom poskusa lotil na cesti. Potem bi želel enako še na stezi.

Na stezi v supergah ali sprintericah?

V spintericah. Na stezi je teže teči, predvsem psihološko, malo tudi ker so zavoji. Po drugi strani ti majčkeno pomagajo sprinterice in tartan.

Ampak moraš biti obojega vajen? Na stadionu trenirate v sprintericah?

Redko. Sem le maratonec in se je treba na sprinterice navaditi.

Ste bili tako suh fuzbaler ali ste tako močan tekač?

Sem med težjimi tekači, 65 kilogramov pri 176 centimetrih. Ko sem v top formi, imam tudi manj kilogramov.

Sploh računate na kakšne tekme letos?

Mislim, da državno prvenstvo bo, samo ne daljših tekov. Računam, da bom najkasneje do konca avgusta pretekel 10 kilometrov pod 30 minutami, če se bo pa pokazala kakšna močna tekma v tujini, katere bi se lahko udeležil bom šel pa teč na stezo.

Najhitrejši čas na 10 kilometrov?

Etiopijec Kenenisa Bekele, 26 minut in 17 sekund. A že leta 1972 je Finec Lasse Viren na OI v Münchnu tekel 27.38. Slovenski rekord je 28.30, Staneta Rozmana iz leta 1983 ali nekaj takega. Pol ure je magična meja za nas, sedanje tekače. Pravijo, da to ni mogoče in to trditev bi rad razbil. In raje bom kaj pokazal, kot rekel.

KORONA VIRUS JE PRIŠEL KO SEM NAČRTOVAL VRHUNEC FORME

Težko je sprejeti, da so vsa tekmovanja odpovedana. Zadnje štiri mesece sem vse popolnoma posvetil trenignu in vrnitvi na tekaško sceno. Delal sem res zavzeto. Pretekel sem vso zimo, vsa mrzla jutra in večere v temi z lučko bil sem tudi na enomesečnih pripravah v Keniji. Prišel sem na obremenitve, ki sem jih dosegal včasih. Končno sem bil zadvoljen s svojim treningom in s tem kako funkcionirata moji  operirani nogi ter kako se na napore odziva moje telo. 

Korona virusa najprej nisem jemal preveč resno, mislil sem da se bo razširil le po Kitajski in Italiji, a razširil se je po vsem svetu, po vseh kontinentih. Odpovedali so skoraj vsa športna tekmovanja ter vse spomladanske maratone. Tudi moj dunajski maraton in berlinsko polovičko, kjer sem želel teči zelo hitro. Pripravljen zato sem seveda bil.

Sedaj sem začel bolj paziti nase. V vsakem primeru smo vzdržljivostni športniki zelo dojemljivi za prehlade in viroze, zato smo se navajeni paziti. Predvsem so pomembna skrb za svoje zdravje in dobro počutje. Spanec ter zadosten počitek je tu na prvem mestu, takoj za tem pa zdrava in raznovrstna prehrana. Hrana je zelo pomembna, saj pomeni dobro podporo organizmu in je lahko  zdravilo za človeka. Sveže nabran domač regrat in domača solata z malo česna sta moja aduta, ki me krepita. Če tu dodamo še dovolj (ne premalo ne preveč) gibanja ter odsotnost stresa lahko govorimo o pogojih za “rast”, katere športniki potrebujemo za dober trening. Vreme je v zadnjem času zelo lepo in sonca je na pretek če ujamete najlepše dele dneva. Nabiranje vitamina D s sončnimi žarki je tisto, kar vas bo okrepilo, saj vitamin D sodeluje pri vseh procesih v organizmu. Sam najbolje tečem, če tečem dovolj po soncu. 

Moja zadnja dva tedna sta bila kar ubijalska. Po planu seveda. Zakaj sem se ga držal ne vem. Najbrž v sebi še vedno upam, da se ta epidemija poleže in da kljub temu v maju organizirajo kakšen maraton. Ta teden je regeneracijski in sklenil sem, da malo spustim zadeve in se prilagodim situaciji. 

Moji treningi večinoma potekajo na zraku stran od množice ljudi. Veliko tečem tudi v gozdu in v naravi. To me sprošča. Stadion je zaprt, zato veliko treningov naredim v naravi tudi tiste najtežje. Tako na primer delam ponavljalne teke v klanec v naravi, fartleke, intervale pa kar na cesti oziroma kolesarski poti. Mika me, da bi spet naredil 11km kontrolni tek v klanec na Trdinov vrh z 10% naklonom. “ostani doma” za nekaj tednov zame to vsekakor ne bo ovira prej dobrodošla sprememba. 

Poskušal bom tudi prilagoditi trening. Namreč velika količina treningov slabi moj imunski sistem in dovzeten sem za okužbe, zato bom malenkost zmanjšal količino po resnejših treningih pa bom skušal takoj počivati. Živimo na vasi izven Novega mesta in moja družina kar izolirana, zato se ne bojim okužbe. Je pa ta čas res priložnost, da se posvetimo svojim družinam in z njimi zaživimo pravo družinsko življenje. Končno imamo čas za svoje otroke, knjige, žene,… 🙂 

KONEC PRIPRAV V KENIJI

Priprave v Kenij gredo k koncu. Zelo sem zadovoljen z opravljenim delom. Mislim, da sem tokrat res treniral dobro. To pomeni ne preveč oziroma preintenzivno. To je zelo pomembno, saj se šele vračam in nisem že dolgo delal take kilometraže z intenzivnostjo. Še vedno nisem na taki količini in intenzivnosti, katero sem delal včasih. Vendar treba je upoštevati načelo postopnosti in počasi priti nazaj.

Zelo sem vesel ker nisem med pripravami čutil nikakršnih težav. Kar v preteklosti to ni bilo. No če pravim, da nisem imel nikakršnih težav, lažem, saj se športniki vsakodnevno ubadamo s kakšno bolečo mišico, bolečim mestom ali kaj podobnega. Utrujenost je pa itak skoraj vedno. Težji treningi si namreč sledijo tako pogosto, da se nikoli v celoti ne spočiješ.

Sponzor priprav.

Tukaj zelo uživam, saj le jem, spim in treniram. Kar je zame DOPUST. Doma je težje, saj med tem še delam, imam ostale opravke, vodim vadbe, in imam ostale družinske obveznosti. Tukaj pa se vse vrti okoli teka in imaš več časa zase.

Od leve proti desni: Primož Kobe, Mary Keitany (večkratna zmagovalka Londonskega in Njujorškega maratona, Haile Gebrselassie (nekdanji svetovni rekorder v maratonu, na 10.000m ter 5.000m), Neja Kršinar ter Laura Blatnik Guzelj)

Pretekli teden je v našem kampu stanoval nekdanji svetovni rekorder Haile Gebrselassie, ki se je tu mudil zaradi sponzorskih obveznosti njegovega opremljevalca. Haile je bil moj idol v mojih začetkih ukvarjanja s tekom. Dvakrat sem tekel v Berlinu, ko je postavil svetovni rekord v maratonu. Njegov odnos do teka in soljudi me še vedno navdušuje. Kar nekajkrat sva sva v sproščenem klepetu zaklepetala. Udeležil pa se je tudi Fartleka s kenijci, kjer sva prve dve ponovitvi tekla skupaj (nato je zaostal 😁).

Klub temu je po mojem mnenju največja zvezda kampa Suguru Osako. Japonski državni rekorder v maratonu, ki ima osebni rekord v maratonu 2:05:50. Trenutno se pripravlja na Tokyo maraton, kjer mora pokazati dobro formo pred prihajajočimi Olimpijskimi igrami.

Z Davidom Rudisho svetovnim rekordejem na 800m.

Zelo sem vesel, da sem uspel spraviti skupaj zelo dobre tri tedne treninga. Bili so zelo na visokem nivoju. Poleg velike kilometraže in dokaj hitrih dolgih tekov mi je uspelo narediti še nekaj kvalitetnih treningov. Sploh sem vesel ker mi je danes letelo na treningu. Dosegal sem nekatere čase, ki so zelo obetavni.

Seveda ne gre brez zahvale mojim trenerjema Romanu Kejžarju ter timu TMG-BMC s trenerjema Srdjanu Djordjeviču in Samu Zavrlu, ki sta mojo fizično pripravo vrnila v stanje, ki omogoča normalen trening.

Danes potujem domov v Slovenijo. V soboto pa mislim nastopiti na državnem prvenstvu veteranov na 1500m. Pač sem že nad 35 let 😁. Bolj za trening, kot za res. Izkoristil bom tekmo, kot dober hitrostni trening pred prihajajočim državnim prvenstvom v dvorani, ki bo v soboto 22.2. in v nedeljo 23.2. 2020 v domačem Novem mestu. Vsi lepo vabljeni na tekmo. Nastopil bom v nedeljo ob 18:05.

TEKAŠKE POČITNICE V KENIJI

Naslednje leto januarja 2021 bom organiziral 14 dnevni tekaški tabor v Keniji, ki bo vključeval trening z najboljšimi tekači sveta. Tekaški kamp Kenya by Primož Kobe bo nudil navdihujočo lokacijo, strokovno treniranje in podporno skupinsko okolje za tekače vseh stopenj.
S poudarkom na tem, da to naredimo na kenijski način, kampi vključujejo vodene vožnje, praktične delavnice in vznemirljiv načrt izven dejanskega treninga. Spoznali boste in se učili od vrhunskih kenijskih tekačev in trenerjev ter sodelovali z lokalno skupnostjo v Itenu pod vodstvom našega strokovnega osebja.
Pridružite se tako miselnim tekačem iz celega sveta pri teku tekaških počitnic.

ZAHVALA MOJEMU SPOZNORJU PRIPRAV – ROLETARSTVO BAYER