WWW.PRIMOZKOBE.COM

 

V življenju ni bistven cilj, ampak pot, ki nas vodi do tega cilja!                

                      “Life is nothing without sport” 

PROMO ŠPORT

VELIKA CIKAVA 12B

8000 NOVO MESTO

Telefon: 031 859 801

Fax.: 07 3372930

E-mail: primozkobe@yahoo.com

“ROJEN ZA TEK” 

OBISKOVALEC

VI STE

NA ŠPORNTI POTI MI POMAGAJO:

 

SKIKE—TERENSKE ROLKE

AKCIJA

SAMO 199,00

Cena velja do razprodaje zalog!

OPREMLJEVALCI

Pugljeva 5, Novo mesto

naročanje: 041 736 495

FIT KLUB ŠPORTNI TABOR MALI LOŠINJ

8.3.-11.3.2012

TEK

KOLESARJENJE

PLAVANJE

 

· TEKAŠKI TABOR - priprava na Kraški mali maraton

·  KOLESARSKI TABOR pričetek kolesarske sezone - priprava na kolesarski maraton Franja

·  Učenje nadaljevalnih tehnik plavanja

20.11.2011

PODPIS POGODBE Z OLIMPIJSKIM KOMITEJEM

 

Primož Kobe je v petek 18.11.2011 v Zrečah z Olimpijskim komitejem Slovenije podpisal štiripartitno pogodbo, ki ureja pravice športnika in obveznosti pred, med in po Olimpijskimi igrami v Londonu 2012.

V Zrečah so se zbrali skoraj vsi najboljši športniki kandidati za nastop na OI 2012 v Londonu. Dokončen seznam o znan šele julija 2012, saj kvalifikacije v večini športov še potekajo. V Atletiki se norme postavljajo do 31.5.2012. Končno število potnikov pa bo znano šele nekaj tednov pred pričetkom iger.

 

 

21.11.2011

KONEC SEZONE 2011

 

Druga sezona profesionalnega ukvarjanja s tekom je končana. Žal se je zaradi poškodbe končala prej kot sem predvideval, vendar sem s sezono izredno zadovoljen. Postavil sem osebne rekorde v vseh disciplinah, razen v polmaratonu. Vesel da sem v letošnjem letu uspel pridobiti na hitrosti od rezultatov pa sem najbolj vesel izboljšanega osebnega rekorda v maratonu in osvojene B norme za nastop na OI.

Stanje moje poškodbe se izboljšuje, vendar sem še previden, saj nočem, da se poškodba ponovi. S pripravami na novo sezono bom pričel 15.12.2011. Takoj po novem letu pa se bom odpravil za en mesec v Kenijo na priprave.

 

 

OBJAVA TRIUMFATOR

http://www.triumfator.si/intervjuji/item/1071-primo%C5%BE-kobe-za%C4%8Dasno-slovo-od-slovenije

OBJAVA ATLETIKA IN ŠE VEČ

http://atletikainsevec.blogspot.si/2012/01/04/primoz-kobe-odhaja-na-priprave-v-kenijo/

OBJAVA SPORTAL

http://www.siol.net/sportal/atletika/2011/11/priprave_najboljsih_slovenskih_atletov_na_novo_sezono_5.aspx

 

PANACEO

80 kapsul = 21.00 eur

180 kapsul = 39,50 eur

3.1.2012

V OLIMPIJSKO SEZONO 2012 Z NOVIMI PARTNERJI

 

V partnerstvo s slovenskim maratoncem Primožem Kobetom v misiji LONDON  2012 je stopila očesni center PRESKAR Podjetje ima ordinacijo v Novem mestu v Kettejev drevoredu 32, nad optiko Glassmaher. Specializirani so za zdravljenje vseh vrst očesnih obolenj!

Pomoč Primožu pri njegovih tekaških je obljubilo tudi podjetje MR INŽENIRNG,Rado Medle s.p. Župnca 10, Novo mesto. Podjetje nudi gradbeni inženiring in svetovanje pri vseh vrstah adaptacijah in novogradnjah. Tel.: 059932362, 041 315 120

 

Misija LONDON 2012 se je začela! Težko sem že čakal, da se bom odpravil na priprave v Kenijo, pa ne da bi ušel družini ampak, da bi res že enkrat začel s pravimi treningi. Vsem novoletnim in božičnim dobrotam sem se doma že težko upiral.

V kampu smo trije Slovenci. Od slovencev je tudi Tone Kosmač in Boštjan Buč s katerima večinoma treniram skupaj.  Žal zaradi velikih stroškov ni z nami našega trenerja Romana Kejžarja. V Kampu je tudi angleška in švedska reprezentanca. Vidi se da je olimpijsko leto, saj so okoli nas same zvezde svetovne atletike. Naj naštejem le nakej od njih: Mo Farah, Paula Radcliffe Helen Cliterhoe in Abubaker Kaki. Na treningih redno videvamo Davida Rudisho, Kemboija, Asbela Kipropa, Viktorja Rothlina, Abela Kiruija...

Nastanjeni smo v mestu Iten, ki leži na nadmorski višini 2400m nad morjem, kjer trenirajo najboljši kenijski atleti. Ni čudno, saj ti na tej višini že ob normalni hoji primankuje zraka. Vsi ljudje tu so neizmerno suhi, lahko bi rekel, da jih ima večina tekaške postave. Življenje je zelo umirjeno, hrana pa je izvrstna predvsem pa zelo zdrava. Vse kar jemo je bio. Vsa zelenjava je pridelana na okoliških kmetijah. Pri pripravi jedi skorajda ne uporabljajo maščob. Mesa je malo, a tisto katero jemo je kvalitetno, saj so vse živali tukaj zelo suhe in se same pasejo. Moka je domača, zato je kruh lahko rečem eden najboljših, kar sem jih kdaj jedel.

Značilno za kenijske tekače so jutranji treningi, katerih se udeležujemo tudi mi. Vstajamo malo pred šesto uro, ko je še čista tema in dokaj nizke temperature. Z vseh možnih poti v popolni temi začnejo prihajati tekači. Zbiramo se na križišču dveh makadamskih poti (v bistvu je asfaltirana samo glavna cesta, ki vodi v večje mesto). Zbralo se nas je tudi že stopetdeset, na prste dveh rok pa bi lahko naštel tiste, ki tečejo maraton nad dve uri in petnajst minut. Večina od njih jih ima maraton okoli dve uri in deset minut ali pa ga še niso tekli. S treningom pričenjamo ob 6:15, ko se začne počasi daniti. Prvih nekaj kilometrov je počasnih, potem pa se zadeva stopnjuje. Ponedeljkovi jutranji teki so zanimivi, saj se od prvega metra »nažgejo« tempo na 3:15min/km ali še hitreje. Belci odpadamo eden za drugim in počasi formiramo svoje skupine, v katerih se matramo 15km. Ob torkih večina tekačev dela intervalne treninge na stezi. Na peščeni stezi moraš paziti na pravila, saj je gneča izjemna. Predstavljajte si 170 tekačev, ki istočasno trenira. Ob četrkih je tako imenovan »Fartlek Round«. 18,2 kilometrskega kroga z velikim številom klancev se ponavadi udeležuje okoli 150 tekačev. Da se udeležiš tega treninga moraš biti izjemno pripravljen in navajen te višine.

Kenijski tekači so navajeni trdega dela, saj nekateri trenirajo tudi po 3krat dnevno. So zelo motivirani in optimistični. Predvsem me preseneča njihova prijaznost in sproščenost. So zelo ustrežljivi in pripravljeni pomagati. Njihova telesa so tekaško izklesana in brez odvečnega maščevja.

Več pa vam napišem naslednji teden!

 Podjetje TOMAS lahko najdete na Seidlovi cesti 32 (za Petrolovo črpalko). Podjetje se ukvarja s prodajo in servisom računalniške opreme ter mrežnimi sistemi. So zastopniki in uradni serviserji za  PCX Računalniške sisteme. V njihovi trgovini boste našli računalnike, prenosnike, tiskalnike in ostalo računalniško opremo po ugodnih cenah.

3.1.2012

MISIJA LONDON 2012: PRIPRAVE V KENIJI

 

28.1.2012

PRIMOŽ KOBE ŠPORTNIKA LETA 2011 

 

V odsotnosti Primoža, jev četrtek 26.1.2012 v novomeški športni dvorani potekala prireditev Športnik leta 2011., kjer je bil Primož izbran za Športnika leta 2011 v novomeški občini. Drugo mesto je zasedel košarkar novomeške Krke Jure Balažič tretje pa novomeški šprinter Gregor Kokalovič prav tako atlet Atletskega kluba KRKA. Med moštvi je slavil Košarkarski klub KRKA.

“Nekaj po deseti uri zvečer, ko sem že trdno spal je zazvonil telefon, kjer mi je žena Nina navdušeno pripovedovala, da sem postal Športnik leta. Najprej nisem vedel kje sem, sploh pa nisem mogel verjeti, da  sem dobil to veliko priznanje. Pričakoval sem namreč, da bo zmagal Franci Grajš. Zato je bilo presenečenje še toliko večje. To priznanje mi veliko pomeni in bo velika vzpodbuda za naprej. Posebno sedaj, ko me čakajo najtežje treninško obdobje. Po vseh močeh sem se in se še trudim, da bi si zagotovil vozovnico za London in da dokažem, da smo lahko Slovenci konkurenčni tudi v tekih na dolge proge. Delo tekača res rad opravljam in v UŽIVAM V NJEM kljub temu, da od mene zahteva nenehne telesne napore. Želim si, da bom v letošnjem letu imel pogoje za vrhunsko delo in da bom potrdil zaupanje vseh tistih, ki ste glasovali in verjeli vame.«

24.1.2012

MISIJA LONDON 2012: PRIPRAVE V KENIJI 2. del

 

OD TEKAČA DO ATLETA!

Mnogo od nas ne pozna razlike med tekačem in atletom. Razlika je predvsem v telesni pripravljenosti in samemu pristopu k športu! Lahko bi nahitro ocenili, da je tekač enostransko razvit- predvsem z vidika teka. Pravi športnik - atlet pa mora biti najprej vsestransko in nato še specialno razvit npr. v tekača. Dan danes v svetovnem merilu težko najdete enostransko razvitega atleta, če pa že so, pa so na poti do poškodb.

Tudi sam sem se imel za vsestransko razvitega atleta, pa mi je telo dalo misliti. V zadnjem letu sem se premalo posvečal razvijanju ostalih manj ampak še vedno zelo pomembnih mišičnih skupin in motoričnih sposobnosti. V preteklosti sem se ukvarjal z mnogo športi in tako nevede razvijal veliko večino teh sposobnosti. V zadnjem letu pa sem to vsestranskost zanemarjal. Vendar nič več. Kolk me je prisilil, da delam nešteto vaj za stabilizacijo telesa in krepitev tudi tistih manjših mišic, ki pri teku sodelujejo samo kot stabilizatorji gibanja. Dobra pripravljenost teh mišic me bo obvarovala pred poškodbo npr. pri zdrsu po spolzkem terenu ali pri pri kompenzaciji moči v primeru mišične utrujenost agonistov.

Olimpijsko leto je nekaj posebnega! Vse se vrti okrog priprav na Olimpijkse igre. V naš tabor prihajajo tekači iz celega sveta z željo po uvrstitvi na  ali pa že trenirajo za nastop na OI. Vidi se da Britanci vlagajo veliko, saj so nameščeni s celotnim štabom in strokovno podporo, (trenerji, maserji fizioterapevti). Neverjetna je zagnanost in motivacija vseh, ki tukaj trenirajo. Kenijci trenirajo praktično ves čas, razen ob nedeljah ko imajo prosto ali naredijo samo lahek tek zjutraj pred zoro. Praktično se trenira ves dan in lahko rečem, da med tekom srečam več tekačev, kot pa avtomobilov, koles in motorjev. Na vsakem koraku lahko vidiš svetovnega ali olimpijksega zmagovalca. Če jih ne vidiš ko tečejo, delajo vaje v fitnesu, se raztezajo ali hladijo v mrzli vodi.

Vsi moji dnevi so si pribljižno enaki, saj je vreme tukaj  vsak dan enako. Sonce od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Obremenitve se seštevajo in počasi že čutim utrujenost in pa četrti teden treninga. V zadnih dneh ne čutim kolka, kar je najbrž posledica velikega števila vaj katere sem delal v zadnjem času. Bolj čutim utrujenost sobotnega treninga na stezi in nedeljske dolžine, katero sem tekel v zelo hitri skupini.

Na skupno dolžino sem se odpravil z britanci in nekaterimi drugi tekači iz kampa. Začeli smo zelo hitro. Mo Farah je začel takoj od prvega metra pod 4:00 min/km, kar je bilo nedvomno prehitro za nas. Oblikovala se je skupinica v kateri pa so bile začuda tudi dve Britanske maratonke. Letelo je 3:45min/km in punci sta po desetih kilometrih začeli počasi popuščati (po mojih ocenah sta še vedno tekli pod 4:00min/km). Po mojem postanku na WC-ju sem izgubil skupino iz vidnega polja in nato zgrešil odcep.Ostal sem v popolni vročini sam sredi Afrike nekje 20 km iz našega mesta. Spremljevalni džipi so bili bodisi pred mano z Mo-jevo skpino ali bodisi zadaj s puncami. Ko sem zgrešil odcep nisem imel pojma kje sem, pa tudi nobenega nisem imel v vidnem polju. Bila je samo planjava levo in desno in pa dolga ravna cesta katera se je meglila zaradi vročine. Nisem se prav dobro počutil, zaradi zame hitrega začetka in pa prve pravega teka nad 30km. Ustavil sem motorista , ki mi je povedal da sem zgrešil. Saj mi je dejal da je videl teči »mzunge« in pa spremljevalni Land Rover v nasprotni smeri. Brez motivacije sem ostal, saj sem tekel zadnjih nekaj km sam in brez vode. Začelo me je žejati. V žepu sem imel ISOSTAR-jev energy gel z BCAA amino kislinami katerega sem želel preizkusiti. Nisem se ga upal vzeti, saj me je začelo žejati in nisem imel vode, da bi poplaknil gel. Počutil sem se tako slabo, da sem vseeno vzel gel. Padel sem v še hujšo krizo. Začuda mi hitrost ni padala, pulz pa mi je rastel. Tekel sem skozi vas in vsi so me »čudno« gledali. Najbrž sem zgledal utrujen in izmučen. V daljavi sem zagledal avto. Vse se je meglilo. Dozdevalo se mi je da vidim tekača, ki teče proti meni, vendar nisem bil prepričan. Bila je Norveška tekačica je tekla zraven nje pa je bil norveški trener, katerega sem prosil za vodo. Dobil sem stekleničko sparjene po plastiki smrdeče vode. Kljub temu je bila odlična. Počasi sem jo pil med tekom. Nisem je mogel spiti vse naenkrat, vendar sem jo želel spiti, saj me je ovirala pri teku. Ko sem jo popil sem se začel počasi počutiti bolje. Zgleda da je kombinacija gela in vode prijela. V daljavi sem zagledal Land Rover in tekače, ki so tekli proti meni. Zopet sem bil vesel, saj sem vedel da se bom lahko vrnil. Ko smo se srečali sem obrnil in tekel v njihovo smer. Naenkrat je bilo ob meni najmanj 10 tekačev in tekačic z Mo Farahom in dva spremljevalna avtomobila. Oni so že zaključevali, jaz pa sem moral narediti še 2km. Ustavili so se in naložili, jaz pa sem še vedno dirjal naprej po cesti. Pospešil sem tempo. Prišli so do mene in me vprašali kaj bom. Odgovoril sem jim, da imam še 1km. Peljali so se ob meni, jaz pa sem pospešil na tempo pod 3:30/km. Ko sem se ustavil sem bil »gotov« in popolnoma izčrpan. Naložili so me v džip in čakala me je skoraj enourna vožnja pol slabih kolovozih nazaj do kampa.

Primož Kobe in Paula Radcliffe