OPERACIJA LEVE PETNICE

Pred nekaj dnevi sem bil operiran na levi petnici. To je še druga operacija petnice, potem ko sem uspešno operiral desno petnico maja 2017.

V mesecu avgustu so se začele pojavljati manjše težave na področju ahilove tetive, ki so se s treningi stopnjevale. Tudi leva petnica je bila pred časom že malo deformirana, a je še dovoljevala trening brez težav. Ob večjih naporih so se težave povečale in po posvetu z Dr. Drobničem sva se odločila, da nogo operirava. Odločitev je bila še lažja, ker težav z desno petnico, ki je bila že operirana nisem imel. Čas pred zimo je najbolj idealen za operacijo.

PREBERI VEČ…

ATENSKI MARATON

Atenski maraton je bil klubski izlet Fit kluba Novo mesto, katerega vodim.  Zato je bila moja pot v Atene, načrtovana. Nastopa na maratonu tam nisem načrtoval, saj sem bil tam v vlogi trenerja. Po uspešnem nastopu na Ljubljanskem maratonu sem ostal motiviran.  Naslednji dan ni bil tako pretirano boleč, naslednji dan je bolečina in oteklina na nogi je že čisto popustila. Tretji dan sem se odločil, da grem na krajši tek. Želel sem tudi čimbolj vzdrževati pripravljenost do operacije. Copat sem si maksimalno podložil in bolečine nisem čutil. Naslednji dan sem tek ponovil in mu dodal še nekaj kilometrov ter hitrosti. Med tekom sem nekako žačel razmišljati, da bi lahko v Atenah odtekel maraton. Tako rekreativno, zase in zato da obkljukam originalno razdaljo od Maratona do Aten.

Do maratona me je ločilo še dva tedna in pol, zato sem takoj naredil en dolgi tek, čez nekaj dni ko se je noga umirila pa še en fartlek. Teden pred maratonom sem naredil še ne 25km tek v tempu 3:45min/km. Šlo je z lahkoto, a hitreje se nisem upal, saj vem, da bi me noga še bolj bolela. NAredil sem še nekaj tekov in odpotovali smo v Atene.

Nisem pretirano razmišljal o mojem nastopu, ampak sem sproščeno užival z odlično tekaško družbo in dajanjem nasvetov mojim tekačem. Kar 6 se jih je odpravilo prvič na tako dolgo razdaljo.

PREBERI VEČ…

LJUBLJANSKI MARATON

Uspešen nastop na Ljubljanskem maratonu je bila moja želja.

Ljubljanski maraton (42km) je bil letos v mojih načrtih od samega začetka sezone. V meni je bila velika želja, da doma pred domačimi navijači odtečem en dober in hiter maraton. A nastop je prekrižala poškodba, in premoran sem bil odpovedati nastop v maratonu. 

Od septembra nisem treniral. Opravil sem le nekaj tekov z mojo tekaško skupino FIT KLUB  . Z organizacijo Novomeškega 1/2 maratona sem bil tako zaposlen, da nisem utegnil tudi razmišljati o tem, da ne tečem. Priznam, ker sem vedel, da sem poškodovan na novomeškem 1/2 maratonu nisem nastopil tudi zaradi tega.

PREBERI VEČ…

KARNTEN LAUFT – WOERTHERSEE HALF MARTHON

26.8.2018 sem se udeležil 10,6km teka (četrtina maratona) na polmaratonu ob Vrbskem jezeru v Celovcu. To je bil moj prvi nastop na tej prireditvi. Odločitev za nastop je bila še toliko lažja, saj so na tekmovanju tekli tudi moji tekači Fit kluba, poleg tega pa sem želel preizkusiti svojo pripravljenost. Na tekmovanje sem pripotoval razmeroma utrujen. Za mano je bil obsežen cikel višinskih priprav v St. Moritzu in noge so bile pošteno utrujene. Izgubil sem tudi nekaj kilogramov.

This slideshow requires JavaScript.

26.8.2018 sem se udeležil 10,6km teka (četrtina maratona) na polmaratonu ob Vrbskem jezeru v Celovcu. To je bil moj prvi nastop na tej prireditvi. Odločitev za nastop je bila še toliko lažja, saj so na tekmovanju tekli tudi moji tekači Fit kluba, poleg tega pa sem želel preizkusiti svojo pripravljenost. Na tekmovanje sem pripotoval razmeroma utrujen. Za mano je bil obsežen cikel višinskih priprav v St. Moritzu in noge so bile pošteno utrujene. Izgubil sem tudi nekaj kilogramov.

Tek je potekal v dežju. Štart je bil ob 8:00. A to ni pokvarilo mojega dobrega nastopa. Ker je skupina začela zelo počasi sem se postavil na čelo in narekoval tempo. 3:15 – 3:10 v prvih nekaj kilometrov. Za mano je tekel nek tekač s sicer bolj glasnim in težjim korakom, a nisem se zmenil zanj.  Skušal sem navijati tempo, a čutil sem utrujenost. Nisem ga želel gledati. Raje sem dodajal. Čutil sem, da sem močnejši. Pospešil sem. Dobil sem nekaj metrov. 5-10 po moji oceni.  Nisem se želel preveč pokuriti. Bil sem utrujen. V bistvu bi dodajanje pomenilo moj samomor. Tudi noge so bile utrujene. Na 6 km sem po vzklikih množice ugotovil, da je domačin – avstrijec. Na nekaj najviaških točkah so mu dali navijači krila. Poletel je. Na njihovih krilih me je dohitel. Do tedaj se je stara Kobetova mašina spočila in dodala.  Začel sem dodajati. Zopet je šlo 3:00 – 3:05 min/km. Spustil me je. Ni mi mogel več slediti. Bilo mi je težko in nikakor ni bilo kraja tega teka. Imel sem krizo. Utrjenost me je dajala. Želel sem si cilja. Še 2km. Nisem ga več slišal teči, a njegov zaostanek sem razbral po navijanju navijačev.  Bil je za mano. Še 1km. TEžko sem že dvigal, noge so bolele. Malo sem upočasnil, saj sem imel prednost. Avstrijec me je “zavohal” začel je dodajati. Navijači, katerih je bilo čedalje več so čedalje bolj huronsko navijali. Bližal se mi je. Zagledal sem zavoj iz ceste na obalo jezera, kjer sem natanko vedel koliko je do cilja. Zavil sem. Bil je nekaj metrov za mano. Dodal sem kolikor sem imel še v nogah. Presenetljivo so se noge odzvale z hitrim šprintom. Pritiskal sem na vso moč. Tekel sem res hitro. Bil sem v cilju in zmagal. Trud in želja je bila poplačana z zmago!